Minimalni regres v 2025 znaša 1.277,72 EUR. Kakšna bo višina regresa v zasebnem sektorju je odvisno tudi od delodajalca. ZDR-1 namreč določa le minimalni znesek za regres 2025. Ob izplačilu regresa pa je potrebno upoštevati tudi kolektivne pogodbe. Če je znesek za regres 2025 v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti višji kot v ZDR-1, se upošteva tisti znesek.

V nadaljevanju bomo preverili, kakšen je minimalni znesek regresa in od česa odvisna višina regresa, do katerega ste upravičeni.

 

Višina regresa v zasebnem in javnem sektorju

Zakon o delovnih razmerjih ne določa konkretnega zneska, ki ga je dolžan izplačati delodajalec. Določa pa, da mora delodajalec regres izplačati delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta in da mora biti izplačilo regresa najmanj višini minimalne plače.

V 2025 minimalna plača znaša 1.277,72 EUR. Minimalni regres za delavca, ki je upravičen do celotnega regresa, tako v 2025 znaša 1.277,72 EUR. Isto velja tudi za zaposlene v javnem sektorju, v kolikor ni dogovorjena drugačna višina regresa.

Gre za neto znesek, saj je regres do višine zneska povprečne plače, prost plačila dohodnine in prispevkov.

Regres za letni dopust, ki je določen kot pravica iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ali vsebinsko primerljiv dohodek iz tujine, in sicer znesek do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih, se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. 

Povprečna plača v Republiki Sloveniji je na voljo na strani Statističnega urada RS.

Znesek povprečne mesečne bruto plače se spreminja, tako da konkretni znesek lahko preverite na zgornji povezavi Statističnega urada RS.

 

Celoten in sorazmerni regres

Navedeni zneski predstavljajo celoten regres, do katerega je upravičen delavec, ki je pri delodajalcu zaposlen celotno leto.

V kolikor delavcu delovno razmerje preneha (ali se zaposli) med letom, mu pripada sorazmerni del in sicer 1/12 regresa za vsak mesec dela pri delodajalcu. Štejejo le polni meseci.

V kolikor je delavec v koledarskem letu zaposlen pri več delodajalcih, mu vsak dolguje sorazmerni del, glede na čas zaposlitve pri njem.

 

Vračilo regresa

Delavec, ki prejme regres, do katerega dejansko ni upravičen, denimo, če mu po izplačilu zaposlitev med koledarskim letom, v katerem je regres prejel, je dolžan preveč izplačan regres vrniti.

Delodajalec lahko preveč izplačan regres tudi poračuna z njegovo plačo, vendar pa za to potrebuje njegovo pisno soglasje. V kolikor delodajalec pisnega soglasja od delavca ne pridobi in delavec sam neupravičeno izplačanega regresa ne želi vrniti, lahko delodajalec to iztoži na pristojnem sodišču.

 

Zaposlitev s krajšim delovnim časom

Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Razen v primerih, ki jih določa 67.čl. ZDR-1

 

Rok za izplačilo regresa

Regres mora biti izplačan do 1. julija v tekočem koledarskem letu. Javni uslužbenci bodo regresprejeli skupaj z majsko plačo. Če se delodajalec znajde v resnih likvidnostnih težavah in tako določa kolektivna pogodba, ki velja za njegovo dejavnost, lahko izplačilo regresa prestavi najkasneje do 1. novembra. 

Nelikvidnost podjetja, povedano zelo posplošeno pomeni, da nima dovolj sredstev, da bi poplačalo svoje upnike.

Pomeni torej, da delodajalec ni v nekem obdobju nima dovolj finančnih sredstev in ni zmožen poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju.

 

Vir: Informiran.si