Državni zbor sprejel prvi paket davčnih sprememb

Ključni del prvega paketa davčnih sprememb so razvojno naravnani ukrepi, ki bodo podprli dejavnosti in zaposlene z višjo dodano vrednostjo. S tem želimo prispevati k hitrejšemu zmanjševanju zaostanka za državami, ki veljajo za inovacijske voditeljice.

Uvajamo ugodnejšo davčno obravnavo v obliki zmanjšane dohodnine v višini sedmih odstotkov prejete plače, s čimer želimo privabiti kadre iz tujine. Ukrep velja za Slovence in tuje državljane, koristiti pa ga bo možno ob pogoju, da posameznik ob prihodu v Slovenijo ni starejši od 40 let, v zadnjih dveh zaporednih letih pred nastopom dela ni bil rezident Slovenije in bo imel zagotovljeno plačo v višini najmanj dvakratnika zadnje znane povprečne plače. Ti kadri bodo lahko ugodnejšo davčno obravnavo koristili največ pet zaporednih let, z ukrepom pa bomo podprli pogoje za dvig dodane vrednosti gospodarstva.

Spodbuditi želimo tudi lastništvo delavcev v podjetjih, zato paket ukrepov vključuje tudi lažje nagrajevanje delavcev z delnicami in deleži; ta dohodek bo izključen iz delodajalčeve obveznosti brutenja dohodka. Naslovili smo tudi izzive inovativnih zagonskih podjetij pri nagrajevanju zaposlenih in zagotavljanju ustrezne likvidnosti v začetnih fazah poslovanja, tako da smo zamaknili izračun davčne obveznosti od tovrstnega dohodka in posredno s tem tudi nastanek obveznosti za plačilo prispevkov za socialno varnost.

Drugi del paketa vključuje ukrepe za izboljšanje (mednarodne) konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, pri katerih smo v čim večji možni meri prisluhnili predlogom gospodarstva. Med drugim gre za več ukrepov na področju davka na dodano vrednost (uvedba DDV skupin, dvig meje za obvezni vstop v sistem DDV na 60.000 evrov), razširili smo časovno obdobje za koriščenje olajšave za zeleni in digitalni prehod z enega na pet let, odpravili nejasnosti in strožje omejitve pri davčnem priznavanju odhodkov iz naslova obresti pri posojilih med povezanimi osebami, prisluhnili pa smo tudi kmetom, saj bodo plačila za kmetovanje na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost po novem v celoti izključena iz obdavčitve.

Z ukrepi v tretjem delu paketa pa naslavljamo nekatere druge politike in cilje. Na splošno stopnjo DDV smo prilagodili obdavčitev sladkih pijač (z dodanim sladkorjem ali sladili) in energijskih pijač. Ob tem poudarjamo, da bo za naravne sadne sokove, vode brez dodanega sladkorja ali sladil in vode z dodanimi aromami in brez dodanega sladkorja ali sladil v veljavi ostala znižana stopnja DDV. Ta ukrep namreč ni namenjen pridobivanju dodatnih javnofinančnih virov, ampak z njim primarno podpiramo doseganje ciljev na področju javnega zdravja.

Vzpostavili smo tudi sistem poročanja podatkov o prodaji blaga in storitev prek avtomatov. Izdajanje računov za prodajo ne bo obvezno, bodo pa morali ponudniki sporočati podatke o prodaji davčnemu organu, na način, kot je že vzpostavljen v okviru davčnega potrjevanja računov. Izjeme bodo veljale za menjalne avtomate za prodajo žetonov, avtomate za prodajo kmetijskih in gozdarskih pridelkov in storitev (za dobave, ki so oproščene obračunavanja DDV) in za avtomate, ki delujejo brez električnega napajanja, zunaj poslovnih prostorov zavezanca in brez navzočnosti fizične osebe, ki bi lahko izvajala postopek sporočanja podatkov o prodaji preko avtomata. S tem ukrepom smo poenostavili in poenotili pravila glede prodaje prek avtomatov in omogočili učinkovitejši nadzor davčnega organa, to pa bo pozitivno vplivalo tudi na konkurenčnost gospodarskih panog, v okviru katerih je že zdaj obvezno davčno potrjevanje računov.

S predlogom zakona se za davčne zavezance, identificirane za namene DDV, določa obveznost vodenja evidence obračunanega DDV in evidence odbitka DDV ter obveznost sporočanja teh podatkov davčnemu organu. Gre za podatke, ki jih davčni zavezanci že danes vodijo v svojem knjigovodstvu. Davčni organ pa bo davčnim zavezancem omogočal pripravo predizpolnjenega obračuna DDV.

S tem bodo davčni zavezanci razbremenjeni zahtevkov davčnega organa po predložitvi podatkov, zmanjšal se bo obseg fizičnih pregledov pri davčnih zavezancih, predvsem manjšim zavezancem z enostavnejšimi transakcijami pa bo možnost sestave predizpolnjenega obračuna DDV olajšala izpolnjevanje obveznosti pravilne sestave in pravočasne predložitve obračuna DDV. To bo prispevalo k izboljšanemu konkurenčnemu okolju za poslovanje gospodarskih subjektov, ki pravilno izpolnjujejo svoje davčne obveznosti.

Za zavezance, ki samostojno opravljajo dejavnost, smo spremenili pogoje za vstop in obstoj v sistemu ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ter skladno s tem tudi pogoje za določanje maksimalne višine normiranih odhodkov. V sistem normiranih odhodkov lahko vstopi zavezanec, ki je v preteklem davčnem letu dosegel prihodke iz dejavnosti do 60.000 evrov in je bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev. Za preostale zavezance, ki tega pogoja ne dosegajo, pa se pogoj dohodkov v preteklem davčnem letu določi v višini do 30.000 evrov.

Kakšne spremembe lahko pričakujemo pri polnih normiranih s.p.-jih? 

• Pogoj za vstop v sistem normiranih odhodkov se zvišuje s 50.000 EUR na 60.000 EUR. Ukinja se pogoj, vezan na polno zavarovanje vsaj 9 mesecev v letu, za dovoljene prihodke 100.000 EUR – ti se zmanjšujejo na 60.000 EUR. 
• Polni s.p. mora biti obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve vsaj 9 mesecev.  
• Pogoja obveznega zavarovanja ne more več izpolniti z vključenostjo v zavarovanje druge osebe. 
• Pri prihodkih do 60.000 EUR se priznajo odhodki v višini 80 odstotkov. 
• Priznani odhodki pri prihodkih nad 60.000 EUR znašajo 0 odstotkov. 
• Dovoljeni prihodki se znižujejo s 300.000 EUR v dveh letih na 120.000 EUR v dveh letih, kar pomeni, da letni prihodki v povprečju ne smejo presegati 60.000 EUR. 
• Izstop iz sistema normirancev v primeru preseganja prihodkov 120.000 EUR v dveh letih. 
• Uvaja se obveznost razkritja zneska prihodkov, ki jih normiranec v davčnem letu doseže s povezano osebo.  

Kakšne spremembe lahko pričakujemo pri popoldanskih s.p.-jih? 

• Pri prihodkih do 12.500 EUR se priznajo odhodki v višini 80 odstotkov. 
• Pri prihodkih od 12.500 do 30.000 EUR se priznajo odhodki v višini 40 odstotkov. 
• Priznani odhodki pri prihodkih nad 30.000 EUR znašajo 0 odstotkov. 
• Dovoljeni prihodki se znižujejo s 300.000 EUR na 60.000 EUR v dveh letih, kar pomeni, da letni prihodki v povprečju ne smejo presegati 30.000 EUR. 
• Izstop iz sistema normirancev v primeru preseganja prihodkov 60.000 EUR v dveh letih.   

Pri popoldanskih normirancih s prihodki do 30.000 EUR se obdavčitev ne spremeni, s prihodki 40.000 EUR se davčna obveznost zviša s 3.800 EUR na 4.600, medtem ko se davčna obveznost pri zavezancu s prihodki 60.000 EUR zviša s 7.000 EUR na 8.600. 

Ob tem poudarjamo, da za del normirancev pogoje izboljšujemo, saj bodo lahko polni normiranci (sam zavezanec je zavarovan za polni delovni čas vsaj devet mesecev) za prihodke do 60.000 evrov uveljavljali odhodke v višini 80 odstotkov, medtem kot je bila ta možnost sedaj omogočena do višine 50.000 evrov.

Za izstop iz sistema normiranih odhodkov se določi povprečje prihodkov dveh zaporednih let v višini 60.000 evrov, 30.000 evrov oziroma 45.000 evrov, in sicer v odvisnosti od izpolnjevanja pogoja vključenosti zavezanca v zavarovanje v teh dveh zaporednih letih.

Za prehod na nov sistem velja prehodno obdobje, in sicer bo poseben režim veljal za preverjanje izstopnih pogojev v letih 2025 in 2026. V letu 2025 bodo kot izstopni pogoji veljali še sedaj veljavni pogoji (torej brez sprememb), v letu 2026 pa se bo izstopne pogoje po novih kriterijih preverjalo zgolj z upoštevanjem prihodkov v letu 2025. 

S temi spremembami se počasi približujemo izhodiščnemu namenu tega davčnega ukrepa – administrativnim razbremenitvam podjetnikov z manjšimi obsegi poslovanja, ki so običajno značilni za začetno poslovanje. Hkrati pa želimo s temi spremembami omiliti tudi težave, ki jih obstoječ sistem zaradi svoje davčne ugodnosti povzroča na različnih ravneh. Ob tem poudarjamo tudi, da je sistem normirancev prostovoljen in da se lahko zavezanci odločijo tudi za drugačen način ugotavljanja davčne osnove, in sicer z upoštevanjem dejanskih odhodkov.

Za družbe z omejeno odgovornostjo, ki poslujejo po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, pa smo posebno ureditev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov odpravili.

Del paketa je tudi prenos vsebin dveh EU direktiv ter rešitve, s katerimi zakonske podlage usklajujemo s sodbami oziroma odločbami Upravnega, Vrhovnega in Ustavnega sodišča Republike Slovenije, dodatno pa še številne rešitve v okviru pravil davčnega postopka, ki zmanjšujejo administrativno breme davčnih zavezancev ter lajšajo izpolnjevanje davčnih obveznosti davčnim zavezancem.

Na podlagi sprememb bo v letu 2025 po zaključku trenutnega cikla množičnega vrednotenja nepremičnin vsem lastnikom posredovano pisno obvestilo o vrednosti njihovih nepremičnin.

S 1. 1. 2025 stopi v veljavo tudi nova klasifikacija dejavnosti – SKD 2025. S 1. 7. 2025 bo uveden nov prispevek za dolgotrajno oskrbo v višini 1 %, ki ga bodo od zavarovalne osnove plačevali tako delavci kot delodajalci. Stopnja prispevkov od bruto plače se tako dvigne z 22,1 % na 23,1 %, prispevki na bruto plačo pa s 16,1 % na 17,1 %.

Spremembe bodo veljavne z objavo v Uradnem listu RS

VIR: Ministrstvo za finance RS