Domov DOMOV | Kontakt KONTAKT | Kazalo strani KAZALO
Računovodske storitve

MM Konto

STORITVE


HITRI KONTAKT


MM Konto d.o.o
Devova 5, 1000 Ljubljana
Tel.: +386 1 515 50 22
Fax.: +386 1 510 50 24
E-mail: info@mm-konto.si
www.računovodskestoritve.si


NOVICE

So posojilna razmerja med pravno osebo in z njo povezanimi fizičnimi osebami res nesporna?

Novica 26. marec 2025
Na Finančni upravi kot davčno tvegana prepoznavajo posojila družbe njenemu družbeniku ali njegovi povezani osebi, pri tem pa glede na vse ugotovljene okoliščine preverjajo, ali morda takšno posojilo lahko predstavlja prikrito izplačilo dobička preko posojil, ki se ne vrnejo. Slednje pogosteje ugotavljajo pri družbah z omejeno odgovornostjo.

Stroški za neposlovno rabo pod drobnogledom Finančne uprave

Novica 18. marec 2025
Finančna uprava RS (FURS) bo v letu 2025 natančneje spremljala uveljavljanje stroškov za nakupe blaga in storitev, ki niso neposredno povezani z opravljanjem dejavnosti.

Investicijska olajšava za vozila

Novica 11. marec 2025
Finančna uprava RS je v podrobnejšem opisu z naslovom Olajšava za investiranje, 8 izdaja, februar 2025 podrobneje pojasnila, katera vozila na hibridni pogon prinašajo investicijsko olajšavo.


Arhiv novic


PRIJAVA NA E-NOVICE

Ime:

E-mail naslov:

Seštejte števili 180 in 11
:


 

Ali lahko družbenik enoosebne d.o.o., ki ni zaposlen kje drugje, sam s seboj podpiše pogodbo o zaposlitvi? Mnenja so seveda različna,v nadaljevanju pa je predstavljeno, kako na situacijo gledajo ZPIZ, DURS in vrhovno sodišče RS ter kako naj bi bilo tako razmerje pravilno urejeno glede na trenutno tolmačenje državnih organov. Le ureditev razmerja na tak način namreč odpravlja vsa tveganja, ki bi lahko izhajala iz omenjene situacije.

Na podlagi 525. člena ZGD-1 lahko edini družbenik d.o.o. sklepa pogodbe v imenu družbe tudi s samim seboj kot drugo pogodbeno stranko. Nikjer tudi ni navedeno, da ne bi smel sam s seboj skleniti pogodbe o zaposlitvi. Potrebno je poudariti, da pogodba o zaposlitvi v primeru, ko gre za zaposlitev družbenika enoosebne d.o.o. na delovno mesto direktorja, ni »običajna« pogodba o zaposlitvi, saj njena vsebina ni skladna z določbami ZDR. V 4. členu ZDR je namreč določeno, da delavec opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. ZDR kot bistven element delovnega razmerja torej navaja »element podrejenosti«, ki v razmerju, ko je edini družbenik hkrati tudi direktor družbe, ni prisoten. Ker manjka eden od bistvenih elementov delovnega razmerja, torej ne gre za tipično delovno razmerje, na podlagi katerega bi bil lahko direktor zavarovan po zavarovalni podlagi 01 oz. na podlagi 13. člena ZPIZ-1. Tak direktor posledično tudi ne more prejemati »plače«, ki bi bila hkrati osnova za obračun prispevkov. ZPIZ-1 namreč direktorja, ki je hkrati edini družbenik enoosebne d.o.o., uvršča med samozaposlene. Posledično je tak direktor zavarovan po zavarovalni podlagi 40 oz. na podlagi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 kot družbenik zasebne družbe, ki je poslovodna oseba in ni zavarovan na drugi podlagi. Tak direktor tudi ne prejema »plače«, ki bi bila osnova za obračun prispevkov in je zato dolžan plačevati prispevke od določene zavarovalne osnove.

Če se označba pogodbe in dejansko razmerje med strankama ne ujemata, se pravna narava pogodbe presoja po dejanski vsebini razmerja. Direktor enoosebne d.o.o., ki je hkrati njen edini lastnik, na svoji pogodbi sicer lahko navede naslov »Pogodba o zaposlitvi«, a po vsebini to ne bo pogodba o zaposlitvi. Ker gre po dejanski vsebini za civilno pogodbo o poslovodenju, zgolj naslov na dokumentu ne bo ovira za ZPIZ, da ga uvrsti pod zavarovalno osnovo 40 (samozaposleni).

Kljub temu, da v družbi ne opravlja dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi (pogodba delovnega prava) ampak na podlagi poslovodne pogodbe (pogodba civilnega prava) in da zato ne prejema »plače« v pravem pomenu besede (njegov prejemek za delo ni osnova za izračun prispevkov), takemu direktorju v polni meri pripadajo nadomestila stroškov (prevoz, prehrana, dnevnice), ki so v skladu z ZDoh-2 in Uredbo (Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo) ter do določene višine tudi neobdavčena. Tako nadomestila, kot tudi plačilo za njegovo delo, so za družbo v celoti davčno priznani odhodki. Tako je tudi stališče DURS v pojasnilu št. 4200-160/2006 z dne 07.09.2006.

Zaključimo torej lahko, da je najbolj transparentno in zakonsko najbolj pravilno, da direktor, ki je hkrati edini družbenik enoosebne d.o.o. (ter obenem ni zaposlen pri drugem delodajalcu), sam s seboj sklene poslovodno pogodbo (pogodbo civilnega prava). V tej pogodbi je potrebno opredeliti tudi vrste povračil stroškov, do katerih je poslovodja upravičen zaradi opravljanja svoje funkcije (prevoz, prehrana, dnevnice). Tak direktor bo pri ZPIZ zavarovan po osnovi 40 (samozaposlen) in bo posledično plačeval prispevke od določene zavarovalne osnove. Plačilo, ki ga poslovodja prejme, predstavlja zanj dohodek iz delovnega razmerja (poroča se na obrazcu REK-1), vendar se ta dohodek ne imenuje »plača«, tako kot pri običajni pogodbi o zaposlitvi. Vseeno bo dohodnino plačeval na enak način, kot vsak drugi zaposleni (od letne osnove in po progresivni lestvici).

"Vašemu poslovanju dodajamo vrednost.
VSAK DAN, VSAK TRENUTEK."