Računovodske storitve

STORITVE

NOVICE

PRIJAVA NA E-NOVICE

Ime:

E-mail naslov:

Seštejte števili 173 in 11

:

Vprašanja in odgovori o povračilih stroškov v zvezi z delom in drugih odhodkov

1. Kakšen je namen uredbe in kakšen je namen kolektivne pogodbe v delu, ki določa povračila stroškov v zvezi z delom in druge osebne prejemke?
Uredba se uporablja predvsem v davčne namene. Določa zgornje zneska povračil stroškov v zvezi z delom in druge dohodke ter pogoje, pod katerimi se ti zneski ne vštevajo v davčno osnovo, kar pa ne pomeni, da so delavci upravičeni do izplačil največjih možnih zneskov iz uredbe.
V kolektivnih pogodbah so zapisane pravice delavcev. Nekatere stranke kolektivnih pogodb so posamezne pravice določile tako, da so se sklicevale neposredno na uredbo npr. povračilo stroškov v zvezi s službenim potovanjem

2. Kakšne so posledice, če kolektivna pogodba za delavce določa ugodnejše pravice (večje zneske, manj omejevalne pogoje), kot jih predpisuje uredba?
Če so pravice iz kolektivne pogodbe ugodnejše od davčno priznanih zneskov, so zneski nad uredbo obremenjeni z davki in prispevki za socialno varnost: delodajalci s 16,1  %, delojemalci pa z 22,1 %.
Po 28.čl. zakonu o davku od dohodka pravnih oseb se razlika pri regresu za letni dopust, jubilejni nagradi, odpravnini ob upokojitvi, solidarnostni pomoči in povračilu stroškov v zvezi z delom ne prizna kot odhodek, prav tako razlika pri nagradah vajencev, dijakov in študentov.
Po 3. členu zakona o prispevkih za socialno varnost se od razlike pri jubilejnih nagradah, odpravninah, solidarnostnih pomočeh in povračilih stroškov v zvezi z delom obračunavajo in plačujejo prispevki za socialno varnost. Pri regresu za letni dopust pa se prispevki za socialno varnost obračunajo in plačajo od zneska, ki presega 70% povprečne plače predpreteklega meseca.

Prehrana med delom

3. Po nekaterih kolektivnih pogodbah dejavnosti zasebnega sektorja, je delavec, ki dela v delovnem času, daljšem od polnega, upravičen do dodatne prehrane. Kako naj ravna delodajalec, če seštevek obeh zneskov presega zgornji znesek iz uredbe?
Če je seštevek obeh zneskov večji od zgornjega zneska iz uredbe, se razlika všteje v davčno osnovo in obremeni s prispevki za socialno varnost. Uredba pa pravi, da če je delavec prisoten na delu 10 ur ali več, se za ta dan poleg povračila stroškov za prehrano med delom (7,96€), v davčno osnovo dodatno ne všteje 0,99€ za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po 8 urah prisotnosti na delu. Na primer če delavec dela 9 ur, se davčno prizna 7,96€, če dela 10 ur, 9,98€, če dela 11 ur, pa 10-97€ itd.

4. S kolektivno pogodbo je določeno, da je delavec upravičen do povračila stroškov prehrane med delom, če je na delovnem mestu vsaj polovico delovnega časa. V primeru 7-urnega delovnega dne je polovica delovnega časa 3,5 ure. Po uredbi se znesek ne všteje v davčno osnovo, če je delavec prisoten na delu vsaj 4 ure na dan. Kako naj v tem primeru ravna delodajalec?
Delodajalec mora po kolektivni pogodbi delavcu, ki dela najmanj s polovičnim delovnim časom, izplačati stroške prehrane med delom v znesku, do katerega so upravičeni tudi delavci, ki delajo polni delovni čas. Če znaša polovica delovnega časa manj kot 4 ure, se ves izplačani znesek všteje v davčno osnovo. Ves znesek pa je dodatno obremenjen še s prispevki za socialno varnost.

5. Ali je izplačilo razlike med zneskom povračila stroškov prehrane med delom, določenim s kolektivno pogodbo, ter zneskom, ki ga za ta prejemek priznava uredba, in se izplača konec leta v obliki tako imenovane božičnice, neobdavčeno?
Izplačilo razlike je neobdavčeno, če sta izpolnjena dva pogoja:

• Velikost povračila stroškov prehrane med delom kot pravice iz delovnega razmerja je določena v kolektivni pogodbi, aktu delodajalca ali pogodbi o zaposlitvi;
• Del povračila stroškov prehrane med delom je bil izplačan pozneje zaradi utemeljenih poslovnih razlogov na strani delodajalca.
  
  

Prevoz na delo in z njega

6. Po uredbi je običajno prebivališče delavca tisto, ki je najbližje mestu opravljanja dela. Za določanje razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela se uporabljajo najkrajša običajne cestne povezave. Kako se pravilno razume dikcija “najbližje mestu opravljanja dela” in “najkrajše običajne cestne povezave”?
V obeh primerih nas zanima dolžina, izražena v kilometrih, in ne čas, ki bi ga delavec potreboval za razdaljo med krajema.

7. Kako razumeti dikcijo “za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela”, ki se nanaša na priznavanje stroškov prevoza, ko delavec iz objektivnih razlogov ne more uporabljati javnega prevoza?
Dikcijo si lahko razlagamo na tri načine. Na primer, če razdalja med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela znaša 5,6 km, pri mesečnem izračunu pa izhajamo iz 22 delovnih dni , se upošteva
a) dnevna razdalja v eno smer – na delo (5 polnih kilometrov, kar znaša mesečno 220 km),
b) dnevna razdalja v obe smeri – na delo in z njega (11 polnih kilometrov, kar znaša mesečno 242 km),
c) mesečna razdalja v obe smeri (mesečno 246 polnih kilometrov).
Dikcijo “vsak polni kilometer razdalje” je treba tolmačiti tako, da se upošteva posamezna pot na delo, pri čemer se število kilometrov zaokroži navzdol. Na primer pri razdalji 5,6 km se upošteva 5 km in se pomnoži z mesečnim številom poti na delo in z njega. V primeru 22 delovnih dni se davčno prizna znesek za 220 km.

8. Povračilo stroškov prevoza na delo in z njega z lastnim prevoznim sredstvom, ki se ne všteje v davčno osnovo, znaša 0,21€. Kako se davčno upošteva cestnina?
Pri prevozu na delo in z njega z lastnim prevoznim sredstvom je cestnina že všteta v kilometrino, zato bi bilo morebitno povračilo cestnine obdavčeno.

9. Pri uporabi lastnega prevoznega sredstva za službeno potovanje je davčno priznanih 0,43€ za vsak prevoženi kilometer. Ali je cestnina že všteta v ta znesek ali se prikaže posebej in je davčno neobremenjena?
Pri službenem potovanju cestnina ni všteta v znesek 0,43€/km. Ta strošek, dokumentiran z računom, se pri službenem potovanju ne všteje v davčno osnovo.

10. Kateri strošek se davčno prizna, če se delavec vozi na delo z lastnim prevoznim sredstvom, kljub temu, da ima možnost uporabljati javno prevozno sredstvo?
Namen uredbe ni omejevati delavca pri izbiri prevoznega sredstva za prevoz na delo in z njega. Znesek, do katerega se povračilo stroškov prevoza na delo in z njega ne všteje v davčno osnovo, se določi na podlagi cene javnega prevoza. Če bi delodajalec delavcu povrnil dejanski strošek in bi bil ta večji od stroška javnega prevoza, bi se razlika med zneskom javnega prevoza in zneskom dejanskega povračila vštela v davčno osnovo.

11. Delavci opravljajo delo v deljenem delovnem času in se med čakanjem na popoldansko delo vračajo domov. Ali se davčno prizna dvakratni strošek prevoza na delo in z njega, ki nastane v istem dnevu?
Če delavci delajo v deljenem delovnem času, je mogoče neobdavčeno izplačati dodatno (dvakratno) povračilo stroškov za prevoz na delo in z njega, a le če je glede na trajanje premora in razdalje do doma tako vračanje domov smiselno.

12. Kakšen znesek se ne všteje v davčno osnovo pri prevozu na delo in z njega, če delavec uporablja mesečno vozovnico in je zaradi nepredvidenih dogodkov prisoten na delovnem mestu le določeno število delovnih dni (na primer zaradi bolniške odsotnosti)?
Mesečno se izvzame iz davčne osnove tisti znesek povračila stroškov prevoza na delo in z njega, ki se izračuna na podlagi cene enosmerne dnevne vozovnice in števila dni prisotnosti na delo.

13. Kako se preverja oziroma dokazuje običajno prebivališče?
Za preverjanje oziroma dokazovanje običajnega prebivališča je odgovoren plačnik davka, ki mora pravilo izračunati, odtegniti in plačati davek. Če bi se pri davčnem nadzoru ugotovilo, da je bil glede na običajno prebivališče in število prihodov na delo oz. odhodov z dela v kakem mesecu izplačan večji znesek povračila, kot pa ga dovoljuje uredba, bi bil plačnik davka materialno in kazensko odgovoren za nepravilen izračun, odtegljaj oz. plačilo davka. Glede na mnenje Ministrstva za finance je smiselno, da delavec pisno izjavi, kolikšna je dejanska razdalja med njegovim običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

14. Delavec lahko prispe na mesto opravljanja dela od običajnega prebivališča ali od drugod. Po uredbi je prihod iz drugega prebivališča davčno priznan, če se delojemalec iz drugega prebivališča vozi na mesto opravljanja dela vsaj štirikrat tedensko. Kako se drugo prebivališče upošteva, če je delavec na delovnem mestu tedensko prisoten manj kot 5 ali več kot 5 dni?
Če je delavec na delovnem mestu v enem tednu prisoten manj kot 5 delovnih dni, se kot običajno prebivališče upošteva tisto, od koder prihaja na mesto opravljanja dela en dan manj, kot opravi delovnih dni v tednu. Če je delavec v enem tednu na primer trikrat prisoten na delovnem mestu, se davčno prizna prihod iz drugega prebivališča, če je delavec prišel od tam na mesto opravljanja dela vsaj dvakrat.
Če je delavec prisoten na delovnem mestu več kot 5 delovnih dni (npr. tudi na delovno soboto), se drugo prebivališče davčno upošteva, če je delavec od tam prišel vsaj štirikrat. Torej je pri več kot 5-dnevnem delovnem tedniku merilo za priznavanje drugega prebivališča enako kot pri 5-dnevnem delovnem tedniku.

15. Uredba določa, da se za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in najbližjim postajališčem ne všteje v davčno osnovo 0,21€. Ali je taka pravica dogovorjena tudi s kolektivno pogodbo?
V nobeni kolektivni pogodbi dejavnosti ni dogovorjena pravica delavca do povračila stroškov prevoza med običajnim prebivališčem in najbližjim postajališčem, zato tega stroška delodajalec delavcu ni dolžan povrniti. Če pa bi se za to pravico dogovorili na podjetniški ravni ali za posameznega delavca, bi bilo smiselno, da bi delavec pisno izjavil, kolikšna je dejanska razdalja med njegovim običajnim prebivališčem in najbližjim postajališčem.

16. V uredbi je zapisano, da se v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov prevoza na razdalji med običajnem prebivališčem in najbližjim postajališčem, ni pa navedena tudi nasprotna smer, torej od postajališča, ki je najbližje običajnemu prebivališču, do običajnega prebivališča. Ali se davčno priznata obe smeri?
Logično je sklepati, da se v davčno osnovo ne všteva znesek povračila stroškov prevoza na razdalji med običajnim prebivališčem in najbližjim postajališčem in tudi v nasprotni smeri. To razlago potrjuje tudi poimenovanje 3. člena uredbe, v katerega naslovu je zapisano, da ureja prevoz na delo in z njega.

17. Po uredbi se v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov prevoza do 0,21€ za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in najbližjim postajališčem. Ali je mogoče sklepat, da se enak znesek davčno prizna tudi med najbližjim postajališčem in mestom opravljanja dela?
To tolmačenje bi pomenilo neupravičeno razširitev vsebine uredbe in ne bi bilo v skladu s četrtim odstavkom njenega 3. člena. Če bi torej delodajalec delavcu povrnil stroške prevoza med najbližjim postajališčem in mestom opravljanja dela, bi se ta znesek moral všteti v davčno osnovo.

18. V primeru, ko delavec iz objektivni razlogov ne more uporabljati javnega prevoza, se v davčno osnovo ne všteje povračilo stroškov prevoza do 0,21€. V spremembi uredbe je beseda “objektivnih” nadomeščena z besedo “utemeljenih”. Kakšna je vsebinska razlika med izrazoma?
Ugotovljeno je bilo, da je kot objektivne razloge mogoče razumeti zgolj pomanjkanje javnega prevoza in časovno neustrezen vozni red, ne pa tudi gibljivost delovnega časa: neenakomerno razporeditev, nadurno delo in drugo. Izraz “iz utemeljenih razlogov” je širši in omogoča, da se 
izplačilo ne všteva v davčno osnovo tudi zaradi manj ugodnega delovnega časa.
Službeno potovanje v Sloveniji

19. Delavcem, ki pretežno delajo zunaj sedeža delodajalca na območju Slovenije in se vsak dan vračajo v kraj, kjer prebivajo, se davčno priznajo stroški prehrane, ne dnevnice Kako se razume dikcija “v pretežni meri”?
Izraz “v pretežni meri” ne smemo razumeti samo v zvezi s številom dni. Ni mogoče reči npr., da delavec trikrat tedensko dela zunaj sedeža delodajalca, temveč je bolj kot število dni pomembno, ali je narava dela taka, da se opravlja “na terenu”, torej zunaj sedeža delodajalca. Iz opisa posameznega delovnega mesta (pogodbe o zaposlitvi, sistemizacije delovnih mest, kolektivne pogodbe) je razvidno, za kakšno delo gre. Za nekatere poklice ali skupine poklicev je jasno, da se delo lahko opravlja pretežno zunaj sedeža delodajalca npr. gradbeni delavci, vozniki, poljedelci, gozdarji, akviziterji itd. 
Ugotovljeno je bilo, da ni možno zapisati enotnih meril za opredeljevanje “pretežne mere”. V praksi se namreč pojavlja kopica različnih primerov, ki se ne dajo poenotiti, zato je potrebno posamezne primere posamično proučiti.

20. Kakšen znesek povračila stroškov prehrane je neobdavčen, če je narava dela takšen, da se opravlja pretežno zunaj sedeža delodajalca na območju Slovenije in se delavec vsak dan vrača v kraj, kjer prebiva?
V takem primeru se delavcu davčno ne prizna znesek dnevnice, prizna pa se mu povračilo stroškov prehrane med delom, ki je določeno v uredbi. Znesek je odvisen od števila ur odsotnosti na službenem potovanju. Če navedemo skrajni primer, da bi bil delavec odsoten 24 ur, se v davčno osnovo ne bi vštelo 21,39€ (6,14€ + 16 x 0,89€).

21. Ali se delavcu, ki dela pretežno zunaj sedeža delodajalca na območju Slovenije ter odide na pot v poznih večernih urah in se vrne naslednji dan, vendar pred časom, predvidenim za počitek ( na primer odide ob 20. uri in se vrne naslednji dan ob 15. uri), davčno prizna izplačana dnevnica?
V uredbi je zapisano, da se delavcem, ki delajo pretežno zunaj sedeža delodajalca in se vsak dan vračajo v kraj, kjer prebivajo, izplačane dnevnice vštevajo v davčno osnovo. Pogoja “vsakodnevno vračanje” ni mogoče razumeti ozko, le v okviru enega koledarskega dne (od 0.00 do 24.00). V tem izrazu je upoštevan tudi prehod iz enega koledarskega dne v drugega. Gre za vprašanje, ali se delavec vrne v okviru ur, ki še ne terjajo prenočevanja. Izplačana dnevnica bi se pod pogoji iz vprašanja vštela v davčno osnovo.

Povračilo stroškov prehrane                                           6,12€/dan
Povračilo stroškov prevoza, če ni javnega prevoza        0,21€/km
Povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju     0,43€/km

Dnevnice za službena potovanja v Sloveniji:

• nad 6 do 8 ur                        7,45€
• nad 8 do 12 ur                    10,68€
• nad 12 ur                            21,39€
• za člane volilnega odbora  15,00€

 

Službeno potovanje v tujini

22. Ali se dnevnica, izplačane delavcem, ki pretežno delajo v tujini in se vsak dan vračajo domov, vštevajo v davčno osnovo?
Po uredbi se dnevnice, izplačane delavcem, ki delajo pretežno v tujini in se vsak dan vračajo domov, ne vštevajo v davčno osnovo.

23. Ali je delavčeva pravica do dnevnice na službenem potovanju v tujino usklajena z uredbo?
Za dnevnico na službenem potovanju v tujino uredba predvideva, da je zajtrk že lahko vključen v ceno prenočevanja. V davčno osnovo se v takem primeru ne všteje za 15 % zmanjšana dnevnica za potovanje, ki traja nad 8 do 14 ur, in za 10 % zmanjšana dnevnica za potovanje, ki traja nad 14 ur. Vse kolektivne pogodbe dejavnosti zasebnega sektorja se pri določanju te pravice sklicujejo na uredbo o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino.
Treba pa je poudariti, da davčna uredba v primeru organizirane druge prehrane (kosila, večerje) ne predvideva zmanjšanje zneska, po uredbi o povračilu stroškov za službena potovanja v tujini pa je delavec v primeru:

• zagotovljene vse brezplačne prehrane (zajtrka, kosila, večerje) upravičen do 20 % dnevnice;
• zagotovljenega posameznega obroka (samo kosila, samo večerje) upravičen do celih dnevnic, zmanjšanih za odstotke, zapisane v spodnji tabeli:

Število ur	14-24	8-14
Število obrokov	3	2
Brezplačni zajtrk	-10%	-15%
Brezplačno kosilo	-35%	-40%
Brezplačna večerja	-35%	-40%

Pravica delavcev je manjša, kot jih priznava davčna uredba. Glede na kolektivne pogodbe zasebnega sektorja je ta ugotovitev pomembna. Teoretično torej obstaja možnost, da bi se delavcu kljub zagotovljeni prehrani izplačala dnevnica, ki bi presegla 20% cele dnevnice. Večji znesek se ne bi vštel v davčno osnovo do velikosti dnevnice, določene v prilogi davčne uredbe, zmanjšane za 10% oziroma 15%.

Terenski dodatek

24. Ali so pogoji, ki jih določajo kolektivne pogodbe za izplačilo terenskega dodatka, usklajeni s pogoji iz uredbe?
Da, kolektivne pogodbe so glede izplačila terenskega dodatka usklajene z uredbo.

25. Kateri strošek je davčno priznan, če delodajalec delavcu, ki  dela na terenu, ne zagotovi prehrane in prenočevanja?
Če delodajalec ne zagotovi prehrane in prenočevanja, se v davčno osnovo ne všteje povračilo stroškov za delo na terenu. Zgornji znesek povračila stroškov prehrane, ki je v takem primeru davno priznan, je enak zgornjim zneskom dnevnik, ki jih določa uredba. Prenočevanje se davčno prizna v velikosti stroška, ki je razviden iz predloženega računa. Razumljivo je, da za tako izplačilo ni treba potnega naloga, saj v takem primeru ne gre za službeno potovanje. Le znesek je določen na enak način kot pri službenem potovanju.

Nadomestilo za ločeno življenje

Nadomestilo za ločeno življenje se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja delojemalca, ki opravlja delo izven kraja kjer živi s svojo družino ter zato zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine, do višine 334 eurov na mesec.

26. Večina kolektivnih pogodb zasebnega sektorja določa, da se nadomestilo za ločeno življenje, terenski dodatek in povračilo stroškov na službeni poti med seboj izključujejo. Ali tovrstno izključitev predvideva tudi uredba?
Če delavec prejema nadomestilo za ločeno življenje in obenem tudi terenski dodatek oziroma povračila stroškov za delo na terenu, se terenski dodatek oziroma povračila stroškov za delo na terenu ne vštevajo v davčno osnovo, le če je delavec razporejen na delo na terenu z delovnega mesta, zaradi katerega prejema nadomestilo za ločeno življenje.

27. Eden od pogojev, da se nadomestilo za ločeno življenje ne všteva v davčno osnovo, je tudi razdalja med novim prebivališčem delavca in krajem, kjer prebiva njegova družina, ki mora znašati najmanj 100 kilometrov. V tej zvezi se zastavlja vprašanje, kaj je družina?
Družina je življenjska skupnost staršev in otrok, določena s predpisi o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, pri čemer se šteje, da ta skupnost obstaja le do otrokovega dopolnjenega osemnajstega leta oziroma največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta, če se otrok redno šola. Prav tako se za družino šteje življenjska skupnost zakoncev oziroma življenjska skupnost, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.

MM KONTO © 2010-2012 | Vse pravice pridržane.

Izdelava internetne strani: NETSIS