Zastaralni roki

Vsak od nas se zaveda, da je pomembno plačevati svoje račune. Vendar pa je pomembno vedeti tudi, da ti računi nimajo "neomejen rok trajanja".

Tako za dolžnika, kot tudi za upnika je pomembno, da vesta da lahko dolgovi zastarajo in da obstaja rok, v katerem ima upnik čas izterjati svojo terjatev, preden zastara.

V naslednjem članku bomo pogledali, kdaj začne zastaralni rok teči, kdaj ne teče, kdaj se pretrga, kako dolgo traja preden terjatev zastara in kako je z izvršbo zastaranega dolga.

Zastaralni rok v večini primerov začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. Pri tem se dan, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti pri računanju začetka teka zastaralnega roka ne upošteva.

Če je denimo zadnji dan za plačilo 12.11., začne zastaralni rok teči s 13.11.

To ne velja za vse terjatve. Za terjatve, za katerej je zastaralni rok eno leto, začne teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo.

Zastaralni rok ne teče v posebnih okoliščinah (denimo med mobilizacijo ali neposredno vojno nevarnostjo) ali ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel vložiti izvršbe.

Prav tako zastaralni rok ne teče med zakoncema, med staršem in otrokom (dokler traja roditeljska pravica), med varovancem in njegovim skrbnikom (dokler traja skrbništvo), ter med osebama, ki živita v zunajzakonski skupnosti.

Zastaralni rok se pretrga in ne teče, ko dolžnik pripozna dolg (z izjavo upniku ali s plačilom (dela dolga ali obresti) na njegov na račun, ali pa poda zavarovanje za dolg. Zastaranje nato začne teči znova od dolžnikove pripoznave dolga.

Prav tako se zastaralni rok pretrga z vložitvijo tožbe s strani upnika (v večini primerov je to izvršba) in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala njegova terjatev.

Pri tem je potrebno opozoriti, da samo opominjanje dolžnika (z opominom, ali opominom pred tožbo) še ne pretrga zastaralnega roka.

Zastaralni rok začne teči znova od dneva, ko je spor končan ali kako drugače poravnan.

Če upnik umakne tožbo ali odstopi od izterjave, se zastaralni rok ne pretrga. To velja tudi, če je upnikova tožba ali zahteva zavržena ali zavrnjena ali če je izposlovani ali opravljeni ukrep za izvršbo ali zavarovanje razveljavljen.

Po pretrganju zastaralnega roka, začne zastaranje teči na novo.

Splošni zastaralni rok je 5 let.

Torej v večini terjatve (če zanje ni določeno drugače), zastarajo v 5. letih po tem, ko bi morale biti plačane.

Občasne dajatve, ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih, zastarajo v 3. letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve.

To velja tudi za stranske občasne terjatve (obresti), ter tudi za občasne terjatve, s katerimi se črpa sama pravica, kot je preživnina.

3 leti zastaralni rok velja tudi za anuitete, s katerimi se v enakih, vnaprej določenih občasnih zneskih odplačujejo glavnica in obresti, vendar pa ne velja za obročna odplačila in druge delne izpolnitve.

Prav tako v 3. letih zastarajo terjatve iz gospodarskih pogodb, kot tudi terjatve za povrnitev izdatkov, nastalih v zvezi s temi pogodbami.

V 10. letih zastarajo vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali z odločbo drugega pristojnega organa ali s poravnavo pred sodiščem ali drugim pristojnim organom. To velja tudi tiste, za katere zakon sicer določa krajši zastaralni rok.

V 1. letu zastarajo:

• terjatve za dobavljeno električno in toplotno energijo, plin, vodo, za dimnikarske storitve in vzdrževanje snage, če je bila dobava oziroma storitev izvršena za potrebe gospodinjstva,
• terjatve radijske in televizijske postaje za sprejem programov,
• terjatve pošte, telegrafa in telefona za uporabo telefonov in poštnih predalov, kot tudi druge njihove terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih,
• terjatve za naročnino na občasne publikacije, šteto od takrat, ko je iztekel čas, za katerega je bila publikacija naročena,
• terjatev za storitve zagotavljanja dostopa do medmrežja, za storitve zagotavljanja uporabe elektronske pošte in elektronskih poštnih predalov, za storitve vzdrževanja spletnih strani in za storitve, povezane z dostopom do kabelskih in satelitskih radijskih in televizijskih programov, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih,
• terjatve upravnikov večstanovanjskih hiš za storitve upravljanja ter druge njihove terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih.

Kot že omenjeno, začne pri teh terjatvah zastaralni rok teči s 1. januarjem leta, ki sledi letu, ko bi bilo potrebno terjatev plačati (za terjatev iz leta 2013, začne zastaranje teči s 1.1.2014).

Seveda lahko dolžnik plača tudi terjatev, ki je že zastarala. V tem primeru kasneje upnika ne sme več terjati za vračilo tega plačila (tudi če ni vedel, da je terjatev zastarala).

Tudi če je dolg že zastaral, lahko upnik za ta dolg vloži izvršbo in poskuša z izterjavo po sodni poti.

Ta zastaralni rok teče, tudi če se dobave ali storitve nadaljujejo.

Vir: Informiran.si