Odmera dopusta

Delodajalec mora delavcu vsako leto posebej izdati odločbo oz. sklep, v katerem določi, koliko dopusta delavcu pripada v tem koledarskem letu.

To mora delodajalec storiti do 31. marca za tekoče leto.

V naslednjem članku bomo pogledali, kdaj delavec pridobi pravico do dopusta, kolikšen je zakonsko določen minimalni dopust, ter kako se izrablja.

Kdaj delavec pridobi pravico do dopusta?

Se lahko delavec odpove dopustu?

Koliko dopusta delavcu pripada?

Delavcu letno pripada najmanj štirje tedni dopusta.

Pri tem ni pomembno ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega.

Minimalno število dni letnega dopusta je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. Če delavec dela 5 dni v tednu, je minimalno število dni 20. Če delavec dela 6 dni v tednu, je minimalno št. dni dopusta v letu 24. Če delavec dela 4 dni v tednu, je minimalno št. dni dopusta 16. Itd...

Poleg tega ZDR-1 določa še primere, ko delavcu pripadajo dodatni dnevi dopusta:

• starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec je upravičen do 3. dodatnih dni,
• delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, ima pravico do 3. dodatnih dni,
• 1 dodaten dan pripada delavcu za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti.

Dodatni dopust pripada tudi delavcu, ki dela ponoči vsaj tri ure svojega dnevnega delovnega časa oziroma delavec, ki dela ponoči vsaj tretjino polnega letnega delovnega časa - nočnemu delavcu.

Zakon ne določa točnega števila dni dodatnega dopusta za nočnega delavca (to je urejeno v kolektivni pogodbi, pogodbi o zaposlitvi oz. internemu aktu delodajalca).

Dodatnih 7 dni dopusta priprada tudi delavcu, ki je mlajši od 18 let.

Pri tem je potrebno opozoriti, da lahko posamezne pogodbe o zaposlitvi, notranji akti delodajalca oz. drugi zakoni ali kolektivne pogodbe določajo višje število dni dopusta ter dodatne dni dopusta, ki pripadejo delavcu v posameznih primerih.

Sorazmerni del dopusta

Ali delavcu pripada celoten dopust ali le sorazmerni del dopusta, je odvisno od trajanja zaposlitve delavca v posameznem koledarskem letu.

Če je tako delavec zaposlen celotno leto, mu pripada celoten dopust. Če se mu pogodba o zaposlitvi za določen čas izteče med letom, ali če mu delovno razmerje med letom preneha, je upravičen do 1/12 letnega dopusta za vsak dopolnjen mesec dela pri delodajalcu v tem koledarskem letu.

Delavec, ki je denimo v koledarskem letu zaposlen od 1.1. do 15.6. (5 dopolnjenih mesecev), je tako upravičen do 5/12 dopusta.

Pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta.

Če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače.

Izraba letnega dopusta

Delavec in delodajalec se o izrabi letnega dopusta dogovorita, pri čemer se upoštevajo potrebe delovnega procesa ter potrebe delavca.

Letni dopust se izrablja v delovni dnevih, vsaj 2 tedna dopusta pa mora delavec izrabiti v kosu. Za ta dva tedna lahko delodajalec zahteva od delavca, da jih planira v naprej.

Delavec lahko izrabi 1 dan dopusta na dan po svoji izbiri, mora pa delodajalca obvestiti najmanj 3 dni pred izrabo.

Poleg tega imajo starši šoloobveznih otrok pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic.

Pri tem je potrebno opozoriti, da za oba zgornja primera velja, da lahko delodajalec to zavrne, če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces.

Rok za izrabo letnega dopusta

Delavec mora v tekočem koledarskem letu izrabiti najmanj 2 tedna dopusta. Preostanek lahko koristi v naslednjem letu, a najkasneje do 30. junija.

Če delavec preostanek letnega dopusta iz prejšnjega leta ni mogel izkoristiti zaradi bolezni ali poškodbe ali porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka do 30. junija, ga lahko izkoristi do 31. decembra.

Delavec, ki dela v tujini, lahko v celoti izrabi letni dopust do konca naslednjega koledarskega leta, če je tako določeno s kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca.

Druge odsotnosti

Kot že omenjeno, ima delavec pravico do odsotnosti ob praznikih, ki so določeni kot dela prosti dnevi. Pri tem se lahko od delavca zahteva delo tudi ob teh dnevih, da bi delovni oziroma proizvodni proces potekal nepretrgano ali če narava dela zahteva opravljanje dela tudi na praznični dan.

Delavec je upravičen do odsotnosti tudi v primerih začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe.

Delavec ima pravico do odsotnosti z dela na dan, ko prostovoljno daruje kri. V tem primeru izplača delodajalec nadomestilo plače delavcu v breme zdravstvenega zavarovanja.

Prav tako ima pravico do plačane odsotnosti do največ 7 delovnih dni v koledarskem letu zaradi osebnih okoliščin.

Tako ima pravico do najmanj 1 dneva odsotnosti zaradi:

• lastne poroke,
• smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
• smrti staršev ˙(oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj),
• hujše nesreče, ki zadane delavca.
• spremstva otroka, učenca prvega razreda, v šolo na prvi šolski dan.

Pri tem lahko posamezne pogodbe o zaposlitvi, notranji akti delodajalca ali kolektivne pogodbe določajo daljše trajanje, ali druge okoliščine, ko je delavec lahko upravičen do odsotnosti z dela.

Vir: Informiran.si