Obveščamo vas, da je Državni zbor 25.11.2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE). Zakon je objavljen v Uradnem listu dne 27.11.2020, veljati pa bo začel naslednji dan po objavi, torej dne 28.11.2020.

Povezava: Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE)

Zakon ureja in spreminja več ukrepov, najpomembnejši za gospodarstvo so na kratko predstavljeni spodaj.

1. Spremembe pri povračilu nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo

Spremembe pri upravičenemu delodajalcu in rok za vložitev vloge

Do ukrepa so upravičeni tudi delodajalci, ki so bili registrirani najpozneje na 1. september 2020 in ki se jim bodo povprečni mesečni dohodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31.8.2020. Če vlogo vloži delodajalec, registriran po 1.9.2020, ZRSZ vlogo s sklepom zavrže.

Seveda pa morajo tudi ti delodajalci izpolnjevati ostale pogoje, ki so določni s PKP5, in sicer pomoči ne morejo uveljaviti:

  • neposredni ali posredni uporabnik proračuna RS oz. proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %
  • delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po SKD in ima več kot 10 zaposlenih na dan 13.3.2020
  • tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije EU v RS
  • če ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih 5 let do dne oddaje vloge
  • če je nad njim uveden postopek stečaja ali če se nahaja v likvidacijskem postopku

Delodajalci, ki so bili registrirani v obdobju od 12.2.2020 do 1.9.2020 in so delavce napotili na začasno čakanje na delo že pred uveljavitvijo tega zakona za obdobje od 1.10.2020 dalje, lahko vložijo vlogo v 8 dneh od uveljavitve zakona, če izpolnjujejo vse pogoje za uveljavitev pravice.

Spremembe pri višini povračila

Višina delnega povračila nadomestila plače za oktober 2020 znaša 80 % nadomestila plače (80 % od izplačanih 80% bruto I) in je za oktober 2020 navzgor omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za brezposelnost (892,50 EUR).

Za november 2020 do konca upravičenosti je višina navzgor omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji (zadnji znan podatek 1.799,07 EUR bruto).

Prav tako pa je za november 2020 do izteka upravičenosti, mogoče tudi uveljavljanje 100 % nadomestila (bruto I), vendar le za delodajalce, pri katerih skupni znesek javnih sredstev ne bo presegel 800.000 EUR na posamezno podjetje. V ta znesek se všteva tudi pomoč, ki jo bo delodajalec prejel do konca upravičenosti po PKP6.

Od novembra 2020 do izteka upravičenosti, se torej delodajalec sam odloči, ali bo uveljavljal povračilo izplačanega nadomestila plače v višini 100 % ali 80 %, in sicer pri oddaji vloge na ZRSZ, s predložitvijo izjave.

Ostale spremembe

  • podaljšanje ukrepa povračila čakanja na delo do 31.1.2021 (ukinjena pa je bila možnost podaljšanja še za dodatnih 5 mesecev s sklepom Vlade, kar sicer ne pomeni, da ukrep ne bo podaljšan, vendar pa bo podaljšanje potrebno v zakonu)
  • vlogo je, zaradi podaljšanja, mogoče vložiti najkasneje do 15.1.2021, seveda pa je potrebno upoštevati tudi subjektivni rok 8 dni od napotitve delavca na začasno čakanje na delo
  • zoper sklep ZRSZ, o katerem odloči o vlogi delodajalca, ni več mogoča pritožba, ampak le upravni spor (tožba na pristojno sodišče)
  • izrecno je zapisano, da delodajalec ne more uveljavljati nadomestila plače za delavca v času teka odpovednega roka
  • v kazenskih določbah je dodana sankcija tudi v primeru, da delodajalec, ki je koristnik ukrepa, odpusti delavca v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače

2. Nadomestilo plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile – spremembe pri definicije višje sile

Med višjo silo se po novem šteje tudi nezmožnost opravljanja dela zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej.

Ukrep torej predvideva povračilo nadomestila plač delavcem iz razloga odrejene karantene in nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile, ki je posledica:

  • obveznosti varstva otrok
  • ustavitve javnega prevoza
  • zaprtja mej

Dodatno je tudi določeno, da so do tega ukrepa upravičeni vsi delodajalci, razen:

  • neposredni ali posredni uporabnik proračuna RS oz. proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %
  • delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po SKD in ima več kot 10 zaposlenih na dan 13.3.2020
  • tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije EU v RS

Vse ostalo ostaja pri tem ukrepu enako.

3. Spremembe pri nadomestilu za izvajalce občasnega prevoza

Upravičenci so upravičeni tudi do nadomestila stroškov, ki so jih imeli od 1.10. do 31.12.2020 za vozila, s katerimi niso opravljali prevozov.

Za izračun nadomestila stroškov se v mesecu oktobru 2020 upošteva 15 dni, v novembru 2020 15 dni in v decembru 2020 15 dni.

 4. Spremembe pri nadomestilu za izvajalce mestnega prevoza

Upravičenci so upravičeni tudi do nadomestila stroškov, ki so jih imeli od 1.10. do 31.12.2020, ker zaradi nedelovanja šolskih in visokošolskih ustanov ter omejitev izvajanja prevozov zaradi COVID-19 beležijo izpad prihodkov, ki ogroža delovanje gospodarske javne službe prevoza potnikov v mestnem prometu.

Za izračun nadomestila stroškov se v mesecu oktobru 2020 upošteva 20 dni, v novembru 2020 25 dni in v decembru 2020 20 dni.

5. Ureditev obveščanja o delu na domu

Delodajalec mora pred začetkom dela delavca na domu obvestiti Inšpektorat RS za delo o:

  • podatkih o delodajalcu (naziv, naslov, matična številka in dejavnost, ki jo opravlja),
  • podatkih, ki se nanašajo na delavca, ki bo opravljal delo na domu (osebno ime, naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela, s kratkim opisom dela, ki ga bo delavec opravljal, delovna sredstva in delovna oprema, ki jo bo delavec uporabljal, predvideno obdobje trajanja in predvideni delež delovnega časa opravljanja dela na domu),
  • morebitnem tveganju za varnost in zdravje delavca pri opravljanju dela na domu.

Delodajalci, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije, obvestilo vložijo elektronsko, preko informacijskega sistema za podporo poslovnim subjektom, ki ga upravlja ministrstvo, pristojno za javno upravo.

Ukrep iz velja do 31.12.2020, vlada pa ga lahko s sklepom podaljša za obdobje 6 mesecev.

 6. Spremembe Zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19

Spreminja se najvišji znesek posojila, ki je lahko predmet poroštva, in sicer iz 10 % prihodkov od prodaje v letu 2019, ki ne smejo presegati višine zneska stroškov dela za leto 2019, na 25 % prihodkov od prodaje v letu 2019 ali dvojni znesek stroškov dela za leto 2019.

Poravnava zapadlih davčnih obveznosti se presoja na zadnji dan v mesecu pred vložitvijo vloge in ne več na dan vložitve vloge.

Ni več potrebno, da je kreditojemalec vključen v sistem obveznega večstranskega pobota po zakonu, ki ureja ukrepe za odpravo plačilne nediscipline.

7. Spremembe pri odlogu plačila kreditnih in drugih obveznosti, nastalih na podlagi zakona, ki ureja pomoč za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah

Za dolžnike kreditnih ali drugih obveznosti, sklenjenih na podlagi Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah (Uradni list RS, št. 5/17) ter s tem poveznim odlogom in obročnim plačevanjem, sklenjenim v skladu s 77. členom Zakona o javnih financah velja, da lahko naslovijo na pristojno ministrstvo vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne ali druge pogodbe najkasneje v 12 mesecih po preklicu epidemije.

Javni sklad, katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija, ki preko javnih razpisov ali javnih pozivov izvaja kreditiranje, lahko odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za največ 12 mesecev, če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, še niso zapadle v plačilo. Kreditojemalec naslovi na javni sklad vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najkasneje do 30.6.2021.

8. Spremembe pri odlogu plačila obveznosti kreditojemalcev

Banka odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, do druge razglasitve epidemije COVID-19 na območju RS, ki je začela veljati 19.10.2020, še niso zapadle v plačilo.

Banka odobri odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje do 31.1.2021, kar velja tudi za kreditne pogodbe, ki so na novo sklenjene v obdobju veljavnosti PKP6.

Kreditojemalec na banko naslovi vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najkasneje do 31.12.2020.

Vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe lahko na banko naslovi tudi fizična oseba, ki ima stalno prebivališče v RS in ni državljan RS.

Kreditojemalec vlogi za odlog obveznosti iz kreditne pogodbe priloži tudi izjavo, da ima na dan vložitve vloge za odlog poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih davkov, prispevkov in drugih dajatev, ali da je na dan vložitve vloge za odlog v situaciji, ko mu je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oz. omogočeno obročno odplačilo le teh.

Vlada lahko s sklepom ta ukrep podaljša še za obdobje 12 mesecev.

RS kot porok odgovarja banki za izpolnitev obveznosti kreditojemalcev iz kreditne pogodbe, v skladu z določbami ZIUZEOP (PKP2).

9. Odlog plačila davkov in prispevkov

Davčni organ lahko dovoli odlog plačila davka ali prispevkov za čas do 2 let oz. dovoli plačilo davka ali prispevkov v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi posledic epidemije. Navedeno velja tudi za akontacije davka ali davčni odtegljaj.

Davčni organ odloči o vlogi v roku 8 dni od prejema. Če se obročno odplačilo dovoli in zavezanec za davke zamudi s plačilom posameznega obroka davka ali prispevkov, z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki. Davčni organ v odločbi zavezanca na to opozori.

Davčni organ zavaruje izpolnitev in plačilo davčne obveznosti.

Ukrep velja do 31.12.2020, vlada pa ga lahko podaljša še za obdobje 6 mesecev.

Pojasnilo FURS: Poenostavljen način odlaganja davčnih obveznosti v skladu s PKP6

 10. Oprostitev plačila najemnine poslovnih prostorov v lasti RS in občin

Najemnikom poslovnih stavb v lasti RS ali občin, ki jim je zaradi ukrepov države in zaradi širjenja bolezni onemogočeno ali bistveno oteženo opravljanje gospodarske dejavnosti v obdobju od vključno 19.10.2020 dalje, se ne zaračunava najemnina ali del najemnine.

O upravičenosti do oprostitve plačila najemnine ali njenega dela odloča predstojnik oziroma predstojnica upravljavca oziroma organ, odgovoren za izvrševanje proračuna občine, če so izpolnjeni naslednji pogoji iz točke 3.1 Začasnega okvira in sicer, da:

  • najemnik dne 31. decembra 2019 ni bil podjetje v težavah, kot je opredeljeno v 18. točki 2. člena Uredbe 651/2014/EU;
  • skupni znesek javnih sredstev, ki jih prejme najemnik, v skladu s točko 3.1 Začasnega okvira, ne presega 800.000 eurov ali 120.000 eurov, če je najemnik dejaven v sektorju ribištva in akvakulture, ali 100.000 eurov, če je najemnik dejaven na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov;
  • skupni znesek sofinanciranja istih upravičenih stroškov, ki se financirajo tudi iz drugih javnih virov, ne presega omejitev, določenih v prejšnji alineji;
  • ukrepi na podlagi tega zakona ne izključujejo dodelitve pomoči de minimis oziroma pomoči, dodeljene v skladu s Splošno uredbo o skupinskih izjemah, če so spoštovane določbe relevantnih aktov Evropske komisije.

Do oprostitve plačila najemnin so, pod določenimi pogoji, upravičene tudi športne organizacije, ki jih določa zakon, ki ureja šport, razen športna društva in športne zveze Slovencev v zamejstvu v Italiji, Avstriji in na Madžarskem.

 11. Pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov

Upravičenec

Upravičenec do pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov, v upravičenem obdobju, je pravna ali fizična oseba, ki:

  • je bila registrirana za opravljanje gospodarske dejavnosti najpozneje do 1. septembra 2020,
  • ima vsaj enega zaposlenega na dan uveljavitve tega zakona ali je samozaposlen, ki je na dan uveljavitve tega zakona vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 15. člena ZPIZ-2 ali je družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, in je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2,
  • ni na dan 31. december 2019 podjetje v težavah skladno z 18. točko 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014,
  • ne more opravljati svoje dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu zaradi posledic epidemije COVID-19 in
  • zagotavlja, da se nekriti fiksni stroški ne krijejo iz drugih virov, kot so zavarovanja, začasni ukrepi pomoči ali podpora iz drugih virov.

Upravičenec ne more biti:

  • neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %,
  • delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot deset zaposlenih na dan oddaje vloge,
  • tuje diplomatsko predstavništvo in konzulat, mednarodna organizacija, predstavništvo mednarodnih organizacij ter institucija, organ in agencija Evropske unije v Republiki Sloveniji.

Šteje se, da upravičenec zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu (pogoj upada dohodka):

  • če bodo prihodki upravičenca v upravičenem obdobju (oktober – december 2020) zaradi posledic epidemije COVID-19 upadli za 30 % ali več glede na isto obdobje leta 2019. Za leto 2019 se upoštevajo podatki iz poslovnih izkazov, ki so bili oddani do 31. maja 2020.
  • če je bil upravičenec registriran za opravljanje dejavnosti po 1. oktobru 2019, je do pomoči upravičen tisti upravičenec, ki mu bodo prihodki v upravičenem obdobju zaradi posledic epidemije COVID-19 upadli za 30 % ali več v primerjavi s povprečnimi mesečnimi prihodki od registracije do 1. septembra 2020, preračunanimi na enako obračunsko obdobje (3 mesece).

Za upravičenca, ki ugotavlja prihodke po pravilih računovodenja, so prihodki čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih računovodenja.

Upravičeno obdobje

Upravičeno obdobje je od 1.10.2020 do 31.12.2020 in se lahko s sklepom vlade podaljša še za največ 6 mesecev.

Izračun subvencije

Višina fiksnih stroškov je vezana na upad prihodkov od prodaje, konkreten izračun pa je odvisen tudi od datuma ustanovitve podjetja, in sicer:

  • če je bilo podjetje ustanovljeno do 1.10.2019

V tem primeru se prihodke od prodaje v upravičenem obdobju, torej 1.10.2020 – 31.12.2020 primerja s prihodki za obdobje 1.10.2019 – 31.12.2019.

Če je tako izračunan upad višji od 70%, znaša višina subvencije 1,2 % letnih prihodkov za leto 2019 (če upravičenec ni posloval v celotnem letu 2019, se najprej preračuna prihodke v letu 2019 na mesec ter se jih pomnoži z 12, da se dobi letne prihodke).

Če je tako izračunan upad med 30 % in 70 %, znaša višina subvencije 0,6 % letnih prihodkov za leto 2019.

  • če je bilo podjetje ustanovljeno po 1.10.2019

V tem primeru se prihodke od prodaje v upravičenem obdobju, torej 1.10.2020 – 31.12.2020 primerja s povprečnimi mesečnimi prihodki od registracije do 1.9.2020, preračunanimi na enako obračunsko obdobje (najprej se izračuna povprečne mesečne prihodke v obdobju od registracije do 1.9.2020, nato se jih pomnoži s 3, saj je upravičeno obdobje po zakonu kvartal).

Če je tako izračunan upad višji od 70%, znaša višina subvencije 1,2 % preračunih prihodkov na letni osnovi (potreben je preračun na letne prihodke, torej prihodke od registracije do 1.9.2020 se preračuna na mesec in pomnoži z 12).

Če je tako izračunan upad med 30 % in 70 %, znaša višina subvencije 0,6 % preračunanih prihodkov na letni osnovi.

Višina pa ne sme presegati:

  • 1.000,00 EUR mesečno na zaposlenega, ki je v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ali na samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda (poslovodna oseba), v upravičenem obdobju;
  • 70 odstotkov neto izgube (AOP 187) upravičenca, ki je srednje veliko ali veliko podjetje, navedene v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju oziroma 90 % neto izgube (AOP 187) upravičenca, ki je mikro ali malo podjetje, v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju;
  • za upravičence, ki so bili registrirani do 1. oktobra 2019, kritje nekritih fiksnih stroškov v upravičenem obdobju ne sme presegati najvišje pomoči skladno s točko 3.12 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (3 milijone EUR)
  • za upravičence, ki so bili registrirani od vključno 1. oktobra 2019 do 1. septembra 2020, nekriti fiksni stroški skupaj z ostalimi pomočmi ne smejo presegati najvišje pomoči skladno s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči (800.000 EUR).

Število redno zaposlenih in velikost upravičenca se ugotavlja na dan oddaje vloge.

Upravičena višina pomoči v obliki nekritih fiksnih stroškov se ugotavlja na osnovi podatkov, kot izhajajo iz revidiranih oziroma potrjenih računovodskih izkazov ali drugih dokazil. Upravičenci, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov, skladno z davčno zakonodajo, zagotavljajo podatek o načrtovani in dejansko doseženi izgubi v zadnjem kvartalu 2020, ki je ugotovljena v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi na podlagi verodostojnih listin.

Uveljavljanje subvencije

Upravičenec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je upravičena oseba na osnovi lastne ocene poslovanja. Izjava se vloži najkasneje do 31.12.2020 za celotno upravičeno obdobje.

FURS izplača pomoč v enkratnem znesku za obdobje uveljavljanja pomoči, 20. v mesecu, ki sledi mesecu oddaje izjave. Za upravičence, ki bodo predložili izjavo v novembru ali decembru 2020, se izplača pomoč 20.1.2021.

Vračanje pomoči

Pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov se upravičencem lahko dodeli na osnovi ocenjenih podatkov. Upravičenost do prejete pomoči se ugotavlja naknadno, skladno z zgoraj povedanim.

Če pogoj upada prometa ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč oziroma sorazmerni delež, če mu prihodki od prodaje padejo za manj kot je ocenil v vlogi.

Če upravičenec na osnovi ocene nekritih fiksnih stroškov prejme višji znesek pomoči, kot je do njega upravičen na osnovi dejansko ugotovljenih podatkov, mora preveč prejeta sredstva vrniti.

Upravičenec, ki je uveljavil pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev ali je zahteval previsok znesek pomoči, o tem obvesti FURS najpozneje do roka za predložitev obračuna davka od odhodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2020, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020, in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Po preteku roka se zračunavajo zakonske zamudne obresti.

Pojasnilo FURS: Pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov

 

Vir: