Obveščamo vas, da se je s 1.1.2018 začel uporabljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2S). Davčnim zavezancem, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov, je prinesel tri spremembe, in sicer:

  • pri ugotavljanju pogojev za obdavčitev z normiranimi odhodki se upoštevajo tudi prihodki

povezanih oseb;

  • normirani odhodki ostajajo v višini 80% realiziranih prihodkov, dodatno pa so omejeni še z

absolutnim zneskom, in sicer 40.000 EUR oz. 80.000 EUR;

  • ter obvezen izstop iz sistema, če podjetje v dveh zaporednih letih v povprečju preseže 150.000

EUR prihodkov, ugotovljenih po računovodskih predpisih.

Z dopolnjenim 59. členom ZDoh-2 se dodaja absolutna zgornja višina normiranih odhodkov, ki se priznajo zavezancu. Tako bo pri davčnem obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2018 in v naslednjih obdobjih treba upoštevati tudi limit oz. absolutno maksimalno višino normiranih odhodkov, in sicer ne več kot 40.000 eurov oziroma 80.000 eurov, če je bila v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova z upoštevanjem normiranih odhodkov, pri zavezancu, v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev. Dopolnjen deveti odstavek 48. člena ZDoh-2 določa, da se v prihodke za ugotavljanje pogojev za obdavčitev z normiranimi odhodki vštevajo tudi prihodki iz dejavnosti povezanih oseb, razen če zavezanec dokaže, da glavni namen ali eden od glavnih razlogov za shemo poslovanja ni izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanje normiranih odhodkov. Pomen določbe o povezanih osebah je v preprečevanju zlorab na področju normiranosti. Prihodki poveznih oseb se primeroma seštevajo, če je glavni namen ali eden od glavnih namenov za shemo poslovanja izpolnjevanje pogoja glede praga prihodkov z verižnim ustanavljanjem zavezancev ali prelivanje dohodkov od zavezancev, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih odhodkov, k zavezancem v sistemu obdavčitve z normiranimi odhodki. Tako se bodo lahko prihodki povezanih oseb seštevali, če je namen povezanosti ustvariti shemo, ki je ob upoštevanju vseh pomembnih dejstev in okoliščin nepristna in je njen glavni namen ali eden iz glavnih namenov, pridobiti davčno ugodnost, ki izničuje cilj in namen sistema normiranosti. Dohodki pa se kljub povezanosti ne seštevajo, če zavezanec dokaže, da glavni ali eden od glavnih namenov sheme poslovanja ni bil izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Skladno s sistemom samoobdavčitve je presoja pogojev za vstop in izstop iz sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov odgovornost zavezanca (dokazno breme). Vsak zavezanec mora sam presojati, kateri so pri njegovem poslovanju s povezanimi osebami tehtni ekonomski razlogi, na podlagi katerih se prihodki povezanih oseb ne seštevajo. V Finančni upravi Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS) pomemben del svojih aktivnosti

usmerjamo tudi v preventivno delovanje, z namenom spodbujanja davčnih zavezancev k prostovoljnemu, pravilnemu in pravočasnemu izpolnjevanju davčnih obveznosti. Z namenom pravilnega izpolnjevanja davčnih obveznosti vas pozivamo, da še pred oddajo davčnega obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2017 preverite obstoj povezanih oseb, kot so določene v 16. členu ZDoh-2 in višino prihodkov vseh povezanih oseb, saj skupna višina prihodkov v zadnjih dveh letih ne sme presegati 300.000 evrov.

 

Več o spremembi zakonodaje in o pogojih za vstop ali izstop v/iz sistema normiranosti si lahko preberete v Brošuri o dohodku iz dejavnosti, na straneh 7-9, ki je objavljena na internetni strani FURS

na povezavi

http://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Dohodnina/Dohodek_iz_dejavnosti/Opis/Podrobnejsi_opis_3_izdaja_Brosura_o_dohodku_iz_dejavnosti.pdf.

 

Vir: FURS