V primeru selitve tuje fizične osebe v Slovenijo, lahko le-ta postane rezident Slovenije za davčne namene in plačuje davek le v Sloveniji. V kolikor tuja fizična oseba statusa ne uredi, tvega dvojno obdavčitev.

V Sloveniji je namreč obdavčena od dohodka z virom v Sloveniji, v državi rezidentstva pa je isti dohodek lahko še enkrat obdavčen, in sicer po načelu svetovnega dohodka. Kdaj lahko posameznik postane rezident Slovenije za davčne namene in kaj je potrebno paziti, pojasnjujemo v nadaljevanju.

Rezident po ZDoh-2

Skladno s 6.čl. ZDoh-2 se za rezidenta Slovenije šteje zavezanec, ki v kateremkoli času v davčnem letu, izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev:

  • če ima v Sloveniji uradno prijavljeno stalno bivališče;
  • če ima svoje običajno bivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji; ali
  • če je v kateremkoli času v Sloveniji prisoten skupno več kot 183 dni.

Navedeni kriteriji za določanje rezidentskega statusa so enakovredni, zato lahko tuja fizična oseba pridobi status slovenskega rezidenta, če izpolnjuje kateregakoli izmed teh kriterijev.


Uradno prijavljeno stalno bivališče

Tuje fizične osebe praviloma v Sloveniji nimajo uradno prijavljenega stalnega prebivališča, ampak le začasno prebivališče. Posledično se lahko štejejo za slovenske rezidente šele od trenutka, ko je izpolnjen drugi ali tretji pogoj, in sicer:

  • se njihovo središče osebnih in ekonomskih interesov prenese v Slovenijo; ali
  • so v kateremkoli času v davčnem letu v Sloveniji prisotne skupno več kot 183 dni.


Središče osebnih in ekonomskih interesov

Skladno s pojasnilom DURS št. 42105-53/2007z dne27. 3. 2007se pri dolgoročnem bivanju v Sloveniji središče življenjskih interesov praviloma premakne, če se tudi zakonec in otroci preselijo v Slovenijo. Šteje se, da posameznik središča svojih življenjskih interesov ni prenesel v Slovenijo, če je obdržal prebivališče, družino in lastnino v državi, kjer je delal in prebival pred prihodom v Slovenijo.

Pogoj prisotnosti v Sloveniji več kot 183 dni oziroma več kot 6 mesecev

V večini primerov tuje fizične osebe, ki želijo pridobiti rezidentski status za davčne namene v Sloveniji, izpolnjujejo zgolj tretji pogoj:

  • so v Sloveniji skupno prisotni več kot 183 dni v določenem davčnem letu.

Pogoj prisotnosti 183 dni je izpolnjen, če je tuja fizična oseba v Sloveniji prisotna 183 dni, in sicer s prekinitvami ali brez.  Oseba velja za rezidenta Slovenije od dne v davčnem letu, ko je prvič prisotna v Sloveniji. Za dan prisotnosti se šteje dan ob koncu dneva. Tako se v dneve prisotnosti vštevajo dan prihoda in vsi drugi dnevi, ki jih tuja fizična oseba preživi v Sloveniji. V dneve prisotnosti se vštevajo tudi sobote, nedelje, prazniki in počitnice.


Zgoraj navedeno potrjuje tudi pojasnilo DURS št. 4210-136/2009-2, z dne 30.7.2009, kjer davčno organ pojasnjuje, da v postopku ugotavljanja rezidentskega statusa tuje fizične osebe presoja, ali se izkazani status posameznika sklada z dejanskim stanjem. Če tuje fizične osebe izpolnjujejo pogoj skupne prisotnosti v Sloveniji več kot 183 dni v določenem davčnem letu le formalno, dejansko pa ne prebivajo v Sloveniji, se takšne osebe opredeli za nerezidente Slovenije.

Torej, v primeru ko ima tuja fizična oseba v Sloveniji prijavljeno začasno prebivališče le formalno, npr. zaradi pridobitve delovnega dovoljenja oziroma zaposlitve pri slovenskem delodajalcu, se takšno osebo opredeli za nerezidenta Slovenije. V teh primerih namreč podatki o prijavi začasnega bivanja v Sloveniji ne odražajo dejanskega stanja.


Izhajajoč iz zgoraj navedenega velja, da se tuje fizične osebe, ki so v rednem delovnem razmerju pri slovenskem delodajalcu, ne morejo šteti za slovenske rezidente, če gre za:

  • dnevne delovne migrante - osebe iz sosednjih držav, ki se dnevno vozijo na delo v Slovenijo in se dnevno vračajo domov;
  • tuje fizične osebe, ki svoje delo pretežno (več kot 183 dni v davčnem letu) opravljajo v tujini;
  • tuje delavce, ki so s strani slovenskega delodajalca napoteni na delo v tujino;
  • tujce, katerih narava dela je takšna, da se v pretežni meri opravlja v tujini, npr. avtoprevozniki v mednarodnem cestnem prometu.

Postopek ureditve rezidentskega statusa  pri prihodu v RS

Fizične osebe si svoj rezidentski status v Sloveniji urejajo z vložitvijo vloge za ugotavljanje rezidentskega statusa pri pristojnem davčnem organu, kateri priložijo:

  • izpolnjen vprašalnik za ugotavljanje rezidentskega statusa »Prihod v Republiko Slovenijo«; in
  • dokazila iz katerih izhaja, da izpolnjujejo vsaj enega izmed zgoraj naštetih pogojev določenih v6.čl. ZDoh-2 .

Na podlagi odločbe iz katere izhaja da je tuja fizična oseba rezident Slovenije, lahko le-ta pridobi potrdilo slovenskega davčnega organa, da je rezident Slovenije za davčne namene. S pomočjo takšnega potrdila (potrdilo o rezidentstvu) lahko v drugi državi (iz katere se je preselil) vlaga vlogo za ugotovitev (ne)rezidentskega statusa za davčne namene. Potrdilo o rezidentskem statusu je namreč ključen dokaz, ki ga je potrebno priložiti vlogi v drugi državi, kadar se posameznik preseli v Slovenijo iz države, s katero ima Slovenija sklenjeno pogodbo o izogibanju dvojnemu obdavčenju.