1.     Katera dela se lahko opravljajo  kot  osebno dopolnilno delo

V zakonu ni natančno določenih vseh možnih vrst ODD, pač pa vrste ODD našteva povečini  primeroma. Zakon poleg tega določa pogoje, pod katerimi se lahko opravlja ODD, ter določa osnove postopka priglasitve ODD ter plačevanja prispevka za ODD.

Ključno je izhodišče, da ODD ne predstavlja oblike zaposlitve pri delodajalcu, ampak je za ODD bistveno, da posameznik sam opravlja priglašena dela v okviru  ODD.

Zakon in pravilnik delita dela, ki se štejejo za ODD, na dve osnovni skupini (odvisno od vrste dela in od tega, kdo ima obveznost nakupa vrednotnice), pravilnik pa v okviru teh dveh skupin natančno določa vrste del, ki se znotraj posamezne skupine lahko opravljajo kot ODD.

A:  Prva skupina, kjer je obveznost nakupa vrednotnic na naročniku storitvein kjer se dela ne smejo opravljati za pravno osebo, tuj pravni subjekt ali samozaposleno osebo, so tista dela,kadar posameznik sam opravlja dela pomoči v gospodinjstvu, njim podobna dela ali opravlja druga manjša dela, pod pogojem, da posebni predpisi ne določajo drugače. Ta dela so našteta v prilogi 1 Pravilnika pod točko A in sicer:

  1. občasna pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin;
  2. občasna pomoč pri kmetijskih delih;
  3. občasno varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim ali invalidom na domu, spremstvo oseb, ki potrebujejo nego;
  4. občasne inštrukcije kot pomoč pri izpolnjevanju šolskih ali študijskih obveznosti;
  5. občasno prevajanje ali lektoriranje;
  6. občasno izvajanje umetniških oziroma drugih kulturnih vsebin ob zasebnih dogodkih;
  7. občasna pomoč pri oskrbi hišnih živali na domu lastnika živali.

B:  Druga skupina, kjer je obveznost nakupa vrednotnic na izvajalcu storitvein kjer se dela lahko opravljajo tudi za pravno osebo, tuj pravni subjekt ali samozaposleno osebo, pa je, kadar posameznik sam izdeluje izdelke domače in umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost, druge izdelke, ki se izdelujejo na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih in jih prodaja ali kadar gre za nabiranje in prodajo gozdnih sadežev in zelišč. Ta dela so našteta v prilogi 1 Pravilnika pod točko B in sicer:

  1. izdelovanje in prodaja izdelkov domače in umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost, ki niso namenjeni zaužitju;
  2. izdelovanje, popravilo in prodaja izdelkov, ki niso namenjeni zaužitju in ki jih je možno izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih;
  3. nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč v njihovi osnovni obliki;
  4. mletje žita, žganje apna ali oglja na tradicionalen način in prodaja.

2.     Postopek priglasitve ODD

Posameznik, ki želi opravljati osebno dopolnilno delo (ODD), mora ODD pred pričetkom opravljanja priglasiti na Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Priglasitev se opravi prek spletnega portala AJPES ali osebno na upravni enoti, ki za posameznika priglasitev opravi prek spletnega portala AJPES. Posameznik ob priglasitvi ODD dela navede naslednje podatke:

  •  ime, priimek in naslov,
  •  davčno številko,
  •  dela, ki jih bo opravljal kot ODD,
  •  kontaktni podatek (telefonska številka ali elektronski naslov),
  •  regija (kjer se bo ODD pretežno opravljalo). 

Posameznik lahko začne posamezno vrsto ODD opravljati z dnem priglasitve te vrste ODD. Priglašeni izvajalci ODD so objavljeni na spletni strani AJPES.

Za vse tiste, ki ODD že opravljajo po starem zakonu in imajo na dan 31. decembra priglašeno osebno dopolnilno delo (ODD) po določbah prejšnjega zakona in pravilnika, velja pol letno prehodno obdobje.

3.     Postopek pridobitve vrednotnice

Pogoj za legalno opravljanje ODD je vnaprej pridobljena vrednotnica.  V primeru del, ki se opravljajo za znane naročnike (dela pod točko A - storitve) mora vrednotnico kupiti naročnik ODD. V primeru del, ki se opravljajo za večinoma neznane naročnike  (dela pod točko B - npr. izdelovanje izdelkov, nabiranje zelišč) pa mora vrednotnico kupiti  izvajalec ODD sam.

Vrednotnica velja za koledarski mesec za posameznega izvajalca ODD. V primeru, ko posameznik večkrat na mesec npr. čisti pri istem naročniku, naročnik kupi eno vrednotnico. Če pa posameznik večkrat na mesec čisti pri različnih naročnikih, mora vsak naročnik zanj kupiti vrednotnico. V primerih ODD, ko je zavezanec za nakup vrednotnice izvajalec del sam (dela pod točko B), kupi le eno vrednotnico za koledarski mesec, v katerem opravlja delo.

Vrednotnica je določena v višini 9 EUR  in sicer 7 EUR za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (izračun je narejen tako, da 1 vrednotnica je približno 1 dan pokojninske dobe) in 2 EUR za zdravstveno zavarovanje (višina je sorazmerna razmerju višine prispevkov za PIZ (24,35%) in prispevkov za ZZ (6,36%), ki prinašajo po vsebini enak obseg pravic, kot jih prinaša vrednotnica).

4.     Prihodek 

Letni prihodek izvajalca ne bo smel biti višji od 5.948,64 EUR, pri čemer v posameznem polletju ne bo  smel presegati 2.974,32 EUR (tri neto povprečne plače iz preteklega leta v polletnem obdobju).

5.     Nadzor nad izvajanjem osebnega dopolnilnega dela

Nadzor nad osebnim dopolnilnim delom opravlja FURS. Za opravljanje dela na črno s strani posameznika so predvidene globe v  višini od  1.000 do 7.000 EUR (gre za t.i. šušmarje). Od 500 do 2.500 EUR pa se kaznuje posameznik, ki ponuja ali oglašuje dejavnost ali delo, ki se šteje za delo na črno.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti