Predmet DDV so med drugim tudi pridobitve blaga, pri čemer morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Skladno z 3.čl ZDDV-1 so to tudi pridobitve blaga znotraj Unije, ki jih na ozemlju Slovenije opravi za plačilo davčni zavezanec v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, če je prodajalec davčni zavezanec v drugi državi članici, ki v skladu z zakonodajo te države članice ni oproščen obračunavanja DDV kot mali davčni zavezanec.

Obračun in plačilo DDV v Sloveniji od pridobitve rabljenega prevoznega sredstva sta odvisna od statusa pridobitelja in dobavitelja.

V kolikor je rabljeno osebno vozilo pridobil samostojni podjetnik, ki je identificiran za namene DDV v Sloveniji, od prodajalca, ki je identificiran za namene DDV v Nemčiji in je prodajalec to rabljeno prevozno sredstvo dobavil pod pogoji, ki so enaki pogojem iz 1.točke 46.čl. ZDDV-1 (oproščena dobava v državi prodajalca), je bil samostojni podjetnik v Sloveniji dolžan obračunati in plačati DDV. V tem primeru bi moral pridobitelj DDV izkazati v obračunu DDV, in sicer v poljih 32, 23 in 41. V tem primeru je pričakovati, da bi se nemški dobavitelj na izdanem računu skliceval na oproščeno intrakomunitarno dobavo blaga.

Če je samostojni podjetnik rabljeno osebno vozilo kupil od preprodajalca iz Nemčije, ki je nemški DDV obračunal po posebni ureditvi za rabljeno blago (na izdanem računu je navedel enotno evropsko klavzulo: >>Posebna ureditev - rabljeno blago<<), torej je obračunal nemški DDV od razlike v ceni, ki na računu sicer ni bil izkazan, pridobitev tega blaga ni predmet slovenskega DDV. Kot namreč določa točka b prvega odstavka 4.čl. ZDDV-1, pridobitev rabljenega blaga ni predmet DDV, če prodajalec deluje kot obdavčljivi preprodajalec in je bilo to blago v državi članici, iz katere je bilo odposlano ali odpeljano, predmet DDV v skladu s posebno ureditvijo za rabljeno blago. Prejetega računa se v tem primeru ne evidentira v slovenske DDV evidence.