UGODNEJŠI NAČINI ODPLAČEVANJA DAVKOV ZA POSLOVNE SUBJEKTE
Poslovni subjekt, ki davka ne zmore plačati v enkratnem znesku, ima naslednje možnosti:
1) Plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali odlog za obdobje 24 mesecev (ugotavljajo se kriteriji za nastanek hujše gospodarske škode).
2) Plačilo davka v največ 12 mesečnih obrokih ali odlog za obdobje 12 mesecev (ne ugotavljajo se kriteriji za nastanek hujše gospodarske škode, predložiti pa je potrebno ustrezen instrument zavarovanja ali dovoliti vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register).
Za odobritev odloga ali obročnega odplačevanja davka je potrebno vložiti vlogo.
Odlog ali obročno odplačevanje davkov v primeru hujše gospodarske škode
Za davčne zavezance – poslovne subjekte velja, da se jim lahko v skladu s 102. členom Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) dovoli odlog plačila davka za dve leti ali dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, če bi davčnemu zavezancu zaradi trajnejše nelikvidnosti ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere davčni zavezanec ni mogel vplivati, nastala hujša gospodarska škoda, in bi davčnemu zavezancu odlog ali obročno odplačevanje davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode. Podrobnejši kriteriji in način ugotavljanja hujše gospodarske škode so določeni v Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku.
Osebe, ki so upravičene do odloga ali obročnega odplačevanja davkov
Do odloga ali obročnega odplačevanja davka po 102. členu ZDavP-2 so upravičeni naslednji poslovni subjekti:
- pravne osebe oziroma združenje oseb, vključno z družbo civilnega prava po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti;
- samostojni podjetniki posamezniki in
- posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost.
Pogoji za odobritev odloga ali obročnega odplačevanja davkov
Davčni organ lahko dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let ali dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:
1) davčnemu zavezancu grozi hujša gospodarska škoda (zaradi trajnejše nelikvidnosti ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov) in
2) odlog plačila davka oziroma obročno plačevanje davka bi davčnemu zavezancu omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode.
Šteje se, da je davčni zavezanec trajneje nelikviden, če ni sposoben pravočasno izpolnjevati zapadlih obveznosti, vendar še ne izpolnjuje pogojev za začetek enega od insolventnih postopkov. Davčnemu zavezancu se lahko, ob izpolnjevanju drugih pogojev, dovoli odlog ali obročno plačilo davka, tudi če še ni trajneje nelikviden, pa bi tako stanje nastopilo, če bi davek, za katerega želi odlog ali obročno plačilo, že zapadel v plačilo.
Šteje se, da je davčni zavezanec izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere ni mogel vplivati, če je izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov nastala zaradi:
- začetih stečajnih postopkov ali postopkov prisilne poravnave pri njegovih ključnih poslovnih partnerjih;
- ukrepov tuje države, na trgu katere davčni zavezanec ustvarja prihodke, zaradi katerih bi prišlo do trajnejše nelikvidnosti;
- dlje časa trajajoče nezmožnosti opravljanja dejavnosti zaradi bolezni; 4
- neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti oziroma odpovedi pogodbe ključnih pogodbenih partnerjev, če davčni zavezanec izkaže, da po sodni poti uveljavlja terjatve do pogodbenih partnerjev, oziroma če so taka dejanja posledica domnevnih kaznivih dejanj pogodbenih partnerjev, za katere je podan obtožni predlog v kazenskem postopku;
- izrednih in nepredvidenih dogodkov na trgih, kjer ustvarja večino prihodkov;
- naravnih in drugih nepredvidenih nesreč.
Dejstvo, da bo odlog oziroma obročno odplačevanje davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode, mora zavezanec izkazati s pojasnili, poslovnimi strategijami in plani, sprejetimi poslovnimi odločitvami, predvidenimi finančnimi tokovi, pričakovanimi prilivi, pogodbami s poslovnimi partnerji, kreditnimi pogodbami ter z drugimi dokazili, katerih izvedba in finančni učinki se bodo pokazali v kasnejših obdobjih.
Ne glede na izpolnjevanje vseh zgoraj navedenih kriterijev, se lahko davčnemu zavezancu odobri odlog ali obročno odplačevanje davka, če je sodišče izdalo pravnomočni sklep, s katerim je na podlagi zakona, ki ureja finančno poslovanje pravnih oseb, postopke zaradi insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami ter postopke prisilnega prenehanja pravnih oseb, potrdilo sporazum o finančnem prestrukturiranju. Pravnomočni sklep sodišča o potrditvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju tako zadostuje za odobritev odloga ali obročnega plačevanja davka, ne da bi zavezancu bilo treba izpolnjevati vse zgoraj navedene kriterije. Pri tem gre poudariti, da v tem primeru ne gre za postopek zaradi insolventnosti, temveč za postopek preventivnega prestrukturiranja, ki se vodi z namenom, da se dolžniku, za katerega je verjetno, da bo v obdobju enega leta postal insolventen, omogoči, da na podlagi sporazuma o finančnem prestrukturiranju izvede ustrezne ukrepe prestrukturiranja svojih finančnih obveznosti in druge ukrepe finančnega prestrukturiranja, potrebne, da odpravi vzroke, zaradi katerih bi lahko postal insolventen.
Za obročno odplačevanje davka na 24 mesecev ali za odlog plačila davka za obdobje 24 mesecev mora davčni zavezanec predložiti zlasti naslednja dokazila:
- bilanca stanja;
- izkaz poslovnega izida;
- izpiski o prometu in stanju na transakcijskih računih ter o morebitnih privarčevanih ali vezanih sredstvih pri bankah v tujini za obdobje šestih mesecev pred vložitvijo vloge;
- izpisek vseh zapadlih neporavnanih obveznosti z zneski in datumom zapadlosti;
- predlog za sodno izvršbo zoper poslovnega partnerja, če se v vlogi sklicuje na plačilno nedisciplino poslovnih partnerjev;
- potrdilo o zdravstvenem stanju, če je finančna stiska posledica zdravstvenih težav;
- pravnomočen sklep sodišča o potrditvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju (v primeru predložitve tega sklepa ni potrebno prilagati drugih dokazil, saj so na podlagi tega sklepa izpolnjeni pogoji za odlog oziroma obročno odplačevanje davka).
Vložitev vloge
Za odobritev odloga ali obročnega odplačevanja davka je treba vložiti vlogo. Vloga se vloži pri finančnem uradu, kjer je davčni zavezanec vpisan v davčni register. Obrazec vloge je mogoče oddati tudi prek portala eDavki.
Odlog ali obročno odplačevanje davka z zavarovanjem
Davčni organ dovoli plačilo davka v največ 12 mesečnih obrokih ali dovoli odlog za največ 12 mesecev po prvem odstavku 103. člena ZDavP-2, če vlagatelj predloži ustrezen instrument zavarovanja ali dovoli vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register.
Osebe, ki so upravičene do odloga ali obročnega odplačevanja davkov
Do odloga ali obročnega odplačevanja davka po prvem odstavku 103. členu ZDavP-2 so upravičene tako fizične osebe kot tudi poslovni subjekti.
Pogoji za odobritev odloga ali obročnega odplačevanja davkov
Za obročno odplačevanje davka na 12 mesecev ali za odlog plačila davka za obdobje 12 mesecev mora davčni zavezanec dovoliti vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register ali predložiti ustrezen instrument zavarovanja, ki zagotavlja plačilo celotne davčne obveznosti. Instrumenti zavarovanja so določeni v 117. členu ZDavP-2:
- bančna garancija brez ugovora na prvi poziv, ki jo izda banka, ki jo kot garanta prizna davčni organ;
- garantno pismo zavarovalnice, ki ga izda zavarovalnica, ki jo kot garanta prizna davčni organ;
- cirkulirani certificirani ček, če je trasat takega čeka banka, ki jo kot garanta prizna davčni organ;
- avalirana menica, če jo je avalirala banka, ki jo kot garanta prizna davčni organ;
- gotovinski polog ali
- drug instrument zavarovanja, če na enakovreden način zagotavlja izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti.
Vložitev vloge
Za odobritev odloga ali obročnega odplačevanja davka z zavarovanjem je treba vložiti vlogo. Vloga se vloži pri finančnem uradu, kjer je davčni zavezanec vpisan v davčni register. Obrazec vloge je mogoče oddati tudi prek portala eDavki.
OMEJITVE GLEDE DAVKOV, KI JIH JE DOVOLJENO ODLOŽITI ALI ZANJE DOVOLITI OBROČNO ODPLAČEVANJE
Odlog in obročno odplačevanje po 102. in 103. členu ZDavP-2 ni dovoljeno za naslednje obveznosti:
- akontacije davka;
- davčni odtegljaj;
- prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
- prispevke za zdravstveno zavarovanje;
- obveznosti, za katere davčni organ opravlja samo izvršbo in ne vodi knjigovodskih evidenc o odmeri teh obveznosti;
- izrečene globe in stroške postopka o prekršku v skladu z zakonom, ki ureja prekrške;
- obveznosti, na katere v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, učinkuje postopek zaradi insolventnosti.
3OBRESTI ZA ČAS ODLOGA IN OBROČNEGA ODPLAČEVANJA DAVKA
V skladu z določbo 104. člena ZDavP-2 se za čas, ko je odloženo plačilo davka oziroma dovoljeno obročno plačilo, za odloženi znesek davkov ali neplačane davke (vključno z zamudnimi obrestmi) zaračunajo obresti po obrestni meri, ki je enaka veljavni referenčni obrestni meri za izračun državne pomoči (v nadaljevanju: ROM), in sicer v višini, ki je veljala na dan izdaje odločbe o odlogu oziroma obročnem plačilu. Podatke o višini ROM Evropska komisija javno objavlja na svoji internetni strani: http://ec.europa.eu/competition/state_aid/legislation/reference_rates.html. ROM se v skladu z določbami Sporočila Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in 6 diskontnih stopenj (OJ C 014, 19/01/2008, str. 6-9) in ob upoštevanju načela ekonomičnosti postopka vedno poveča še za 1 odstotno točko.
POSLEDICE PRI ZAMUDI ALI DELNEM PLAČILU OBROKA
Če davčni zavezanec ne plača obroka v roku (ali ga plača le delno), z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki (npr. če bo zavezanec zamudil s plačilom 3. obroka, z dnem zapadlosti 3. obroka zapadejo v plačilo še vsi naslednji neplačani obroki). Davčnega zavezanca se na to opozori v izreku in obrazložitvi odločbe o obročnem plačilu davka.
Povzeto po FURS