Carinska služba se 1. julija 2013 umika z mejnih prehodov s Hrvaško. To bo velika sprememba za občane in podjetja. Carinska kontrola na meji med Hrvaško in Slovenijo bo popolnoma odpravljena, tudi v notranjosti Slovenije ne bo blagovnega carinjenja za blago, ki prihaja iz Hrvaške v Slovenijo ali obratno. Blago za osebne potrebe in komercialno blago podjetij bo lahko potovalo popolnoma prosto.
Spremembe zaradi vstopa Hrvaške v EU ne bodo imele bistvenega vpliva na delovna področja slovenske carine. Njena glavna področja dela bodo tudi po 1. juliju 2013 ostala:
- odmera, obračun in pobiranje trošarin in okoljskih dajatev, uvoznih, izvoznih in drugih dajatev;
- carinski in trošarinski nadzor nad blagom ter carinjenje blaga;
- inšpekcijski pregledi, predhodne in naknadne kontrole v podjetjih, udeleženih v carinskih postopkih;
- preprečevanje in odkrivanje carinskih in trošarinskih prekrškov in drugih kaznivih ravnanj;
- izvršba denarnih davčnih in nedavčnih terjatev;
- kontrola vnosa, iznosa in tranzita blaga, za katero so predpisani posebni ukrepi zaradi interesov varnosti, varovanja zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin, varstva okolja, varovanja kulturne dediščine ali varstva intelektualne lastnine;
- zbiranje statističnih podatkov o blagovni menjavi med državami članicami EU.
Spremembe za podjetja
Po vstopu Hrvaške v EU slovensko-hrvaška meje ne bo več zunanja meja carinskega območja EU. To pomeni, da bo čez slovensko-hrvaško mejo pretok blaga prost, brez carinskih formalnosti.
To pa nikakor ne pomeni, da na carinskem območju ne bo več nadzora nad tihotapljenjem blaga ali drugimi nezakonitimi ravnanji.
Spremembe za podjetja ob vstopu Hrvaške v EU 1. julija 2013 (pdf)
Carinjenje blaga iz tretjih držav (npr. iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore, Makedonije)
Meja carinskega območja EU se bo premaknila s slovensko-hrvaške meje na mejo med Hrvaško in Srbijo, med Hrvaško in Bosno in Hercegovino ter med Hrvaško in Črno goro. Pri vnosu blaga iz tretjih držav (tudi iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Makedonije) v EU oz. iznosu iz EU se bodo carinske formalnosti izvajale tudi po 1. juliju 2013.
Uvoz blaga v Slovenijo
Blago, ki bo po pristopu Hrvaške vstopilo v EU preko srbsko-hrvaške meje oz. meje med Bosno in Hercegovino in Hrvaško ali meje med Črno goro in Hrvaško, se bo lahko sprostilo v prost promet:
- na Hrvaškem (na meji oz. v notranjih blagovnih izpostavah) ali
- v Sloveniji oz. katerikoli drugi državi članici EU.
Če se blago ne bo sprostilo v prost promet na meji, se bo moral prevoz do končnega cilja (npr. Izpostave Terminal Ljubljana) opraviti pod carinskim nadzorom, na zunanji meji EU pa bo treba vložiti carinsko deklaracijo za tranzitni postopek.
Izvoz blaga iz Slovenije
Izvoz blaga iz Slovenije v tretje države (tudi v Srbijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Makedonijo) se bo opravil tako, da se bo blago dalo v izvozni postopek pri pristojni carinski izpostavi v Sloveniji glede na sedež podjetja. Postopek izvoza se bo zaključil z izstopom blaga na zunanji meji EU (npr. na meji med Hrvaško in Srbijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro).
Za blago do vrednosti 3.000 evrov se bo lahko izvozni postopek v celoti opravil pri carinski izpostavi izstopa iz EU (npr. na meji med Hrvaško in Srbijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro).
Izvozni postopki, začeti pred pristopom Hrvaške v EU, za prejemnike blaga na Hrvaškem, katerih blago bo prestopilo slovensko-hrvaško mejo po 1. juliju 2013, se bodo morali ustrezno zaključiti. Zato bo treba carinski izpostavi izvoza predložiti dokazilo o iznosu blaga na Hrvaško.
Če bo hrvaško blago na Hrvaškem dano v tranzitni postopek za prejemnika v EU pred 1. julijem 2013, bo moral biti ta postopek ustrezno zaključen, tudi če bo blago prispelo k namembni carinski izpostavi po tem datumu. Po vstopu Hrvaške v EU se za hrvaško blago ne bo več zahteval tranzitni postopek, saj bo to blago samodejno dobilo status skupnostnega blaga.
Slovenska carina bo nadzirala vstop blaga iz tretjih držav v EU oz. izstop iz EU v tretje države v luki Koper, na letališču Jožeta Pučnika na Brniku in Pošti Slovenije. Blagovno carinjenje bo potekalo enako kot doslej.
Trošarinski izdelki
Slovenska podjetja se morajo odločiti, na kakšen način bodo poslovala s hrvaškimi podjetji. Gibanje trošarinskih izdelkov lahko poteka v režimu odloga plačila trošarine ali kot gibanje trošarinskih izdelkov, sproščenih v porabo (trošarina plačana že v državi odpreme).
Carinske postopke ter nadzor nad uvozom in izvozom trošarinskih izdelkov bodo nadomestili postopki, povezani z gibanjem (vnosom in iznosom) trošarinskih izdelkov med državami članicami EU.
Odlog plačila trošarine
Pri gibanju trošarinskih izdelkov v režimu odloga plačila trošarine med Slovenijo in Hrvaško bodo morali udeleženci uporabljati elektronski trošarinski dokument na podlagi računalniškega sistema EMCS. Pred tem bodo morali pridobiti ustrezno dovoljenje, na primer:
- trošarinsko dovoljenje za odpremo, skladiščenje in prejem trošarinskih izdelkov v režimu odloga plačila;
- dovoljenje za pooblaščenega oziroma začasno pooblaščenega prejemnika za prejem trošarinskih izdelkov v režimu odloga plačila;
- dovoljenje za pooblaščenega uvoznika za odpremo trošarinskih izdelkov v drugo državo članico takoj po sprostitvi teh v prost promet.
Z dovoljenjem se dodeli t. i. trošarinska številka kot identifikacijska oznaka za sodelovanje v sistemu EMCS. Uporabnik iz gospodarstva mora pred začetkom uporabe EMCS skleniti tudi dogovor o uporabi informacijskega sistema za elektronsko poslovanje s Carinsko upravo RS in pridobiti ustrezno kvalificirano digitalno potrdilo.
Sprostitev v porabo
Za gibanje trošarinskih izdelkov, že sproščenih v porabo med Slovenijo in Hrvaško, bo treba upoštevati postopkovna pravila obeh nacionalnih zakonodaj, ki temeljijo na evropski direktivi: najava pošiljke, uporaba poenostavljenega trošarinskega dokumenta, ki spremlja pošiljko, predložitev instrumenta zavarovanja plačila trošarine in plačilo trošarine v namembni državi članici. Ob pravilno opravljenih postopkih in plačilu trošarine v namembni državi članici EU je mogoče uveljavljati vračilo trošarine v državi članici odpreme.
Prevoz blaga
Licence in dovolilnice
Prevozniki s sedežem v Sloveniji ali drugih državah članicah EU bodo lahko po 1. juliju 2013 opravljali mednarodni prevoz blaga iz Slovenije in drugih držav članic EU na Hrvaško in obratno na podlagi licence EU. Tudi prevozniki s sedežem na Hrvaškem bodo lahko opravljali mednarodni prevoz blaga med Hrvaško in drugimi državami članicami EU in med državami članicami EU na podlagi licence EU.
Prevozniki s sedežem v Sloveniji bodo opravljali prevoz v tretje države in iz tretjih držav na območju Hrvaške na podlagi dvostranskega sporazuma o cestnem prometu med Slovenijo in Hrvaško. Tudi prevozniki s sedežem na Hrvaškem bodo opravljali prevoz v tretje države in iz tretjih držav na območju Slovenije na podlagi dvostranskega sporazuma o cestnem prometu med Slovenijo in Hrvaško. Tak prevoz bo potekal na podlagi izmenjanih dovolilnic ali dovolilnic CEMT.
Kabotaža
Kabotaža je vsak prevoz potnikov ali blaga med posameznimi kraji v Sloveniji, ki ga opravlja prevoznik EU ali tuji prevoznik, oziroma prevoz potnikov ali blaga med posameznimi kraji v drugi državi, ki ga opravlja prevoznik s sedežem v Sloveniji.
Prevozniki s sedežem na Hrvaškem v obdobju dveh let po pristopu Hrvaške k EU ne bodo opravljali kabotaže v drugih državah članicah EU. Države članice se lahko kadarkoli v obdobju dveh let dogovorijo, da bodo dovolile izvajanje kabotaže prevoznikom iz Hrvaške na podlagi recipročnosti.
Prevoz potnikov
Licence in dovolilnice
Prevozniki držav članic EU lahko opravljajo mednarodni avtobusni prevoz potnikov na podlagi licence EU.
Linijski prevoz potnikov med državami članicami EU ali med državo članico EU in tretjimi državami poteka na podlagi dovoljenj oziroma dvostranskega sporazuma med državo članico in tretjo državo.
Posebni linijski prevoz (prevoz delavcev med domom in službo, prevoz učencev in študentov do izobraževalne ustanove in nazaj) se lahko opravlja brez dovoljenja, če je sklenjena pogodba med organizatorjem in prevoznikom.
Občasni prevoz med državami članicami EU se opravlja brez dovoljenj na podlagi potniške spremnice EU, v tretje države in iz tretjih držav pa na podlagi potniške spremnice Interbus.
Kabotaža
Pri prevozu potnikov za prevoznike iz drugih držav članic EU ni omejitev za opravljanje kabotaže, zato jih tudi ne bo več za hrvaške prevoznike. Kabotaža je dovoljena za:
- posebni linijski prevoz, če je zanj sklenjena pogodba med organizatorjem in prevoznikom;
- občasni prevoz;
- linijski prevoz, ki ga izvaja prevoznik nerezident države članice gostiteljice v okviru mednarodnega linijskega prevoza, razen prevoznih storitev za potrebe mestnega središča ali urbane aglomeracije, ali potrebe po prevozu med središčem in okoliškimi območji.
Prevozniki potnikov, ki niso rezidenti Slovenije, so dolžni obračunavati in plačevati DDV od storitev vseh vrst prevoza potnikov v mednarodnem cestnem potniškem prometu. Več informacij o nadzoru nad prevozom potnikov
Poreklo blaga
Hrvaška bo z dnem vstopa v EU začela uporabljati vse obstoječe sporazume o prosti trgovini, ki jih ima EU sklenjene s posameznimi državami ali skupinami držav partneric, ter enostransko sprejete preferencialne tarifne ukrepe.
Dosedanja dokazila o poreklu (potrdilo o gibanju blaga EUR. 1, izjava na računu, izjava pooblaščenega izvoznika), ki so se uporabljala pri trgovanju s Hrvaško, bo nadomestila izjava dobavitelja, ki se uporablja na notranjem trgu EU, če je blago namenjeno izvozu iz EU. Več informacij o izjavi dobavitelja
Ribiški proizvodi
Za ribiške proizvode, ulovljene s plovili, ki plujejo pod zastavo Hrvaške, ne bo več treba priložiti potrdila o ulovu. Izjema bo le, če se bodo ribiški proizvodi, ulovljeni s plovili pod zastavo Hrvaške, izvozili na predelavo iz EU in se po predelavi ponovno uvozili v EU. V tem primeru bo moral izvoznik pred izvozom pridobi potrdilo o ulovu, saj se sicer predelani proizvodi ne bodo mogli ponovno uvoziti v EU.