Domov DOMOV | Kontakt KONTAKT | Kazalo strani KAZALO
Računovodske storitve in davčno svetovanje

MM Konto

STORITVE


HITRI KONTAKT


MM Konto d.o.o
Devova 5, 1000 Ljubljana
Tel.: +386 1 515 50 22
Fax.: +386 1 510 50 24
E-mail: info@mm-konto.si
www.računovodskestoritve.si


NOVICE

Obvestilo zavezancem, ki so v preteklih letih že priglasili ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov

Novica 13. marec 2018
Obveščamo vas, da se je s 1.1.2018 začel uporabljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2S). Davčnim zavezancem, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov, je prinesel tri spremembe

Najnižja osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost od 1.1.2018 dalje

Novica 02. januar 2018

Od 1. januarja 2018 dalje, velja nova višina najnižje osnove za plačilo prispevkov v znesku 855,72 EUR. Osnova velja za vsa izplačila delavcem v delovnem razmerju (14. člen ZPIZ-2).

Sobodajalci - prijava gosta le na en naslov

Novica 26. september 2017
Čeprav je nedavno Finančna uprava RS objavila prenovljeno navodilo za sobodajalce, ki natančneje opredeljuje postopke in davčno obravnavo v primeru izvajanja te dejavnosti, pa je potrebno opozoriti, da se sobodajalcem obeta kar precej sprememb pri prijavi gosta že koncem tega leta.


Arhiv novic


PRIJAVA NA E-NOVICE

Ime:

E-mail naslov:

Seštejte števili 159 in 11
:


Novi Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb – bistvene novosti in spremembe (klikni tukaj)

prinaša precej sprememb v primerjavi z veljavnim Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-1, ki jih predstavljamo v nadaljevanju: 

I. Splošni določbi

Splošni določbi, ki urejata vsebino zakona in pripadnost davka od dohodkov pravnih oseb, sta ostali nespremenjeni, dodane so le spremembe direktiv Sveta ES, ki so bile objavljene po uveljavitvi ZDDPO-1. Davek od dohodkov pravnih oseb je prihodek državnega proračuna.

II. Zavezanec za davek in obseg davčne obveznosti

Pri opredelitvi zavezancev za davek je poleg pravnih oseb domačega in tujega prava posebej navedena tudi družba oziroma združenje oseb, vključno z družbo civilnega prava, po tujem pravu, ki nima pravne osebnosti in ni zavezanec za dohodnino. 

Rezident je zavezan za davek od vseh dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji, in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije, nerezident pa je zavezan za davek od dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji. Za rezidenta velja tisti zavezanec, ki ima ali sedež v Sloveniji ali pa kraj dejanskega delovanja poslovodstva v Sloveniji (kriterije za določitev dejanskega delovanja poslovodstva določi minister za finance.) Nerezident je zavezanec, ki ne izpolnjuje nobenega od obeh pogojev. 

Zakon določa, da je poslovna enota nerezidenta kraj poslovanja, to je kraj, v katerem ali prek katerega nerezident v celoti ali delno opravlja dejavnost oziroma posle v Sloveniji. Kot poslovna enota nerezidenta ni več posebej določeno opravljanje storitev, če traja več kakor 90 dni v kateremkoli obdobju zaporednih 12 mesecev. Prav tako se po novem zakonu kot poslovna enota ne obravnava posrednik, ki nima pooblastila za sklepanje pogodb v imenu nerenzidenta, vendar navadno vzdržuje zaloge proizvodov ali trgovskega blaga, iz katerih redno dostavlja to blago v imenu nerezidenta. 

Pri poslovni enoti gradbišča, projekta gradnje, montaže ali postavitve ali nadzora v zvezi z njim je podaljšano obdobje opravljanja dejavnosti in poslov, ki opredeljuje poslovno enoto, z 6 na 12 mesecev. 

III. Vir dohodkov

Dohodek ima vir v Sloveniji, če je po kriterijih, določenih v zakonu, mogoče določiti vir dohodka v Sloveniji. Dohodki z virom v Sloveniji so taksativno našteti, zakon pa posebej določa, kateri od teh dohodkov je tudi obdavčen z davčnim odtegljajem.

Podobno kakor v starem zakonu so kot dohodki z virom v Sloveniji določeni naslednji dohodki:

  • dohodek nerezidenta, dosežen v poslovni enoti tega nerezidenta ali prek poslovne enote tega nerezidenta, če je poslovna enota v Sloveniji;
  • dohodki od nepremičnin in pravic na nepremičninah, če so to nepremičnine v Sloveniji, in dohodki iz kmetijske in gozdarske dejavnosti, če se dejavnost opravlja na zemljiščih v Sloveniji;
  • dohodek od izkoriščanja ali pravice do izkoriščanja nahajališč rude, virov in drugega naravnega bogastva, če je nahajališče v Sloveniji;
  • dividende, vključno z dohodki, podobnimi dividendam, in dohodki od deležev, ki izvirajo iz finančnih naložb oziroma finančnih instrumentov, katerih izdajatelji so ustanovljeni v skladu s predpisi v Sloveniji;
  • obresti, če bremenijo rezidenta ali nerezidenta prek njegove poslovne enote v Sloveniji;
  • dohodki od uporabe ali pravice uporabe avtorskih pravic, patentov, zaščitnih znakov in drugih premoženjskih pravic in dohodki od drugih podobnih pravic, če bremenijo rezidenta ali nerezidenta prek njegove poslovne enote v Sloveniji;
  • dobiček od odsvojitve nepremičnin in nahajališč rude, virov in drugega naravnega bogastva in dobiček od odsvojitve lastniških deležev in pravic iz lastniških deležev v družbi, zadrugi ali drugi obliki organiziranja, katerih več kakor polovica vrednosti izhaja posredno ali neposredno iz nepremičnin in iz pravic na nepremičninah, ki so v Sloveniji;
  • dobiček od odsvojitve finančnih inštrumentov oziroma finančnih naložb;
  • dohodki od storitev nastopajočih izvajalcev ali športnikov, ki pripadajo drugi osebi, če so storitve opravljene v Sloveniji.

V novem zakonu je kot dohodek z virom v Sloveniji določen tudi dobiček od odsvojitve poslovne enote nerezidenta v Sloveniji, ki je v Sloveniji. Bistvena novost pa je, da so kot dohodek, ki ima vir v Sloveniji, določeni dohodki od storitev vseh vrst, plačanih osebam, ki imajo sedež ali kraj dejanskega delovanja poslovodstva v državah s stopnjo obdavčitve dobička, nižjo od 12,5 odstotka, pri tem pa to niso države članice EU. Seznam držav s stopnjo obdavčitve, nižjo od 12,5 odstotka, bosta na svojih spletnih straneh objavljala Ministrstvo za finance in Davčna uprava Republike Slovenije. 

IV. Oprostitve

Tudi v novem zakonu je oprostitev davka določena le za zavezance, ki so v skladu s posebnim zakonom ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti in dejansko poslujejo v skladu z namenom ustanovitve in delovanja. Ne glede na to oprostitev morajo ti zavezanci plačati davek od pridobitne dejavnosti. Pridobitno in nepridobitno dejavnost bo določil minister za finance v podzakonskem aktu. 

Posebna obravnava je določena za pravno osebo javni zavod, ustanovljeno za zagotavljanje obveznih rezerv nafte in njenih derivatov po zakonu, ki ureja blagovne rezerve. Ta ne plača davka od dejavnosti zagotavljanja obveznih rezerv nafte in njenih derivatov, čeprav to velja kot pridobitna dejavnost.

V. Davčno obdobje in predmet obdavčitve

V zvezi z določbo, da davčni zavezanec kot davčno obdobje lahko izbere tudi poslovno leto, ki se razlikuje od koledarskega leta, je v novem zakonu skrajšano obdobje, v katerem zavezanec ne sme spreminjati izbranega obdobja obdavčenja, s petih let na tri leta. 

Bolj natančno in nedvoumno je določen predmet obdavčitve:

  • dobiček rezidenta in nerezidenta, ki ga dosegata z opravljanjem dejavnosti oziroma poslov v poslovni enoti ali prek poslovne enote, ki je v Sloveniji, in
  • dohodki rezidenta in nerezidenta, za katere je določena obveznost davčnega odtegljaja.

VI. Davčna osnova

Davčna osnova je tudi po določbah novega zakona dobiček, ki je presežek prihodkov nad odhodki, določenimi s tem zakonom. Dodatno je določeno ugotavljanje dobička – davčne osnove poslovne enote nerezidenta v Sloveniji. To je dobiček, ki se lahko pripiše tej poslovni enoti, pri tem se poslovni enoti lahko pripišejo tudi stroški, ki nastanejo za namene te poslovne enote izven Slovenije.

V zakonu je splošno določena odprava dvojne obdavčitve in manj kakor enkratne obdavčitve. Prihodki ali odhodki, ki so bili že vključeni v davčno osnovo v preteklih obdobjih, se ne vključujejo ponovno v davčno osnovo. Ker so to prihodki in odhodki iz več davčnih obdobij, mora zavezanec zagotavljati in hraniti podatke o takšnih prihodkih in odhodkih.

Pomembna novost je, da se pri določanju prihodkov in odhodkov za ugotavljanje davčne osnove v največji možni meri sledi prihodkom in odhodkom, izkazanim v poslovni bilanci:

  • Po veljavnem zakonu so bila prevrednotenja sredstev na nižje vrednosti priznana kot odhodek šele ob prodaji ali drugačni odtujitvi sredstva, po novem zakonu pa ta prevrednotenja znižujejo davčno osnovo v obračunanem znesku oziroma ko se evidentirajo. Delna omejitev glede priznavanja odhodkov iz naslova prevrednotenj je le pri poslovnih terjatvah in finančnih naložbah, slabitve vseh drugih sredstev, na primer osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev – zalog, pa se kot odhodek priznajo v obračunani višini, če je obračunana v skladu z določbami MSRP oziroma SRS (2006). Natančneje so predpisani pogoji za priznavanje odpisa terjatev. Če se odpis terjatev ne opravi po predpisanih pogojih, se davčna osnova poveča za odhodke prevrednotenj, ki so bili poprej, takrat, ko je bila slabitev opravljena, davčno priznan.
  • Posebej je za finančne naložbe oziroma finančne instrumente, ki jih imajo zavezanci v posesti za trgovanje in se po določbah računovodskih standardov merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, določeno, da se odhodki iz naslova prevrednotenj priznajo v obračunani višini.
  • Odhodki iz prevrednotenja zaradi slabitve dobrega imena se priznajo v obračunanem znesku, vendar največ v višini 20 odstotkov začetno izkazane vrednosti dobrega imena.
  • Kakor se po veljavnem zakonu plače in nadomestila plač priznajo kot odhodek v obračunani višini, se po novem zakonu tudi druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo, kakor so regres za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi in povračila stroškov v zvezi z delom, priznajo kot odhodek v obračunanem znesku. Kot druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo, ki bodo davčno priznani odhodek, veljajo tudi stroški bonitet, ki vključujejo med drugim uporabo službenih avtomobilov za privatne namene, parkirnino, uporabo mobitela. Ti stroški so obdavčeni po zakonu, ki ureja dohodnino.

V zvezi z ugotavljanjem davčne osnove so tudi naslednje razlike med veljavnim in novim zakonom:

  • V zvezi s prenašanjem presežka iz prevrednotenja v preneseni poslovni izid in v davčno osnovo novi zakon odločitve o tem, kdaj se prenese v davčno osnovo, ne prepušča davčnemu zavezancu, temveč določa, da se mora ta presežek iz prevrednotenja pri sredstvih, ki se amortizirajo, prenašati v davčno osnovo v davčnem obdobju v enakem znesku, kakor je obračunan znesek amortizacije od prevrednotenega dela teh sredstev v tem davčnem obdobju.
  • Pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov iz poslov med dvema rezidentoma povezanima osebama, pa tudi pri obračunavanju obresti med povezanima osebama rezidentoma se bo le v situacijah, ko bo imel en rezident ugodnejši davčni položaj kakor drugi, povečala davčna osnova. Pri tem bo ugodnejši davčni položaj vnaprej znan, in to ko eden od rezidentov izkaže nepokrito izgubo iz preteklih let ali plača davek po stopnji 0 odstotkov ali nižji od splošne stopnje ali je oproščen plačevanja davka. Pri določanju obresti med povezanima osebama se bo zavezanec lahko odločil, da bo namesto ob odobritvi posojila priznano obrestno mero upošteval ob obračunu obresti priznano obrestno mero.
  • V zvezi z dokumentacijo pri cenah med povezanimi osebami znotraj Slovenije je v zakonu določeno predlaganje dokumentacije le na zahtevo davčnega organa v postopku davčnega nadzora.
  • Odpravljeno je ekonomsko dvojno obdavčenje, tako da so iz davčne osnove izvzeti dividende in drugi deleži iz dobička, in to ob izpolnjevanju določenih pogojev, med katerimi pa nista več predpisana najmanj 20-odstotno lastništvo in čas trajanja udeležbe najmanj 24 mesecev; v povezavi z izvzemom dividend in drugih deležev iz dobička iz davčne osnove je predpisana višina davčno nepriznanih odhodkov, ki zadevajo udeležbo. Določena je v pavšalnem znesku, v višini 5 odstotkov zneska v davčnem obdobju prejetih dividend in drugih deležev iz dobička.
  • Na novo je urejen izvzem dobičkov od odsvojitve lastniških deležev. Iz davčne osnove so v višini 50 odstotkov in pod določenimi pogoji (udeležba v kapitalu oziroma v upravljanju v višini najmanj 8 odstotkov, v času najmanj 6 mesecev in če zavezanec v tem obdobju zaposluje vsaj eno osebo) izvzeti tudi dobički od odsvojitve lastniških deležev; v povezavi s tem so v pavšalnem znesku izvzeti tudi odhodki, in to v višini 5 odstotkov zneska v davčnem obračunu prejetih dobičkov, ki so izvzeti iz davčne osnove. Izguba iz odsvojitve lastniških deležev se tudi ne prizna v višini 50 odstotkov. Zakon določa, da se ob ustvarjenem dobičku iz odsvojitve lastniških deležev v družbi tveganega kapitala ta celotni dobiček izvzame iz davčne osnove.
  • Nova je določba, da se pri določanju davčne osnove dobiček, ki ga zavezanec ustvari z odsvojitvijo lastniških deležev oziroma delnic v bankah, v zameno za izdajo ali prenos lastnih lastniških deležev ali delnic druge družbe (odslej zamenjave) dobiček ali izguba iz te zamenjave izvzame iz davčne osnove zavezanca. Če zavezanec prejme plačilo v denarju, se sorazmerni del dobička ali izgube, ki ustreza plačilu v denarju, vključi v davčno osnovo. V teh primerih mora zavezanec ovrednotiti v zameno prejete lastniške deleže ali delnice po davčni vrednosti, ki so jo imeli v zamenjavi odsvojeni lastniški deleži ali delnice ob zamenjavi.
  • V ZDDPO-2 je iz zakona, ki ureja finančno poslovanje podjetij, prenesena določba, ki ureja izvzem prihodkov iz odpisa dolgov v postopku prisilne poravnave in v povezavi s tem tudi izgubo pravice do pokrivanja davčne izgube iz preteklih let v znesku prihodkov, ki se zaradi oblikovanja rezerv ne vključijo v davčno osnovo.
  • Odpravljena je določba, ki zavezancem prepoveduje spreminjanje metod vrednotenja zalog prej kakor v petih letih.
  • Rezervacije, ki so v zakonu posebej naštete, se priznajo v znesku, ki ustreza 50 odstotkom oblikovanih rezervacij. Rezervacije pri bankah, borzno-posredniških družbah in zavarovalnicah se kot odhodek priznajo v obračunanih zneskih, vendar največ v višini, kakor je določeno v zakonih, ki urejajo poslovanje vsake od teh družb.
  • Amortizacija se kot odhodek prizna v obračunani višini z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja, razen če bo obračunana po višjih stopnjah, kakor so določene v zakonu. Tedaj se bo više obračunana amortizacija kot odhodek priznala v poznejših davčnih obdobjih, ker zakon dopušča možnost priznavanja celotnih stroškov amortizacije kot davčnega odhodka, če zavezanec sredstva prej ne odtuji. Najvišje letne amortizacijske stopnje so nekoliko spremenjene:
    • za gradbene objekte, vključno z naložbenimi nepremičninami, je stopnja znižana s 5 odstotkov na 3 odstotke,
    • dodana je stopnja za dele gradbenih objektov, vključno z naložbenimi nepremičninami v višini 6 odstotkov,
    • za opremo, vozila in mehanizacijo je stopnja s 25 odstotkov znižana na 20 odstotkov (ta stopnja se uporablja tudi za osebne avtomobile, ki je po ZDDPO-1 posebej določena v višini 12,5 odstotka),
    • za dele opreme in opremo za raziskovalno dejavnost je stopnja 33,3 odstotka.

Novi zakon tudi določa, da se amortizacija, obračunana od dela nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev na podlagi ocene stroškov razgradnje, odstranitve in obnovitve mesta (povečanje nabavne vrednosti in oblikovanje rezervacij je v skladu s SRS (2006) in MSRP), za katerega so oblikovane rezervacije, amortizacija prizna le v višini 50 odstotkov.

  • Stroški reprezentance in stroški nadzornega sveta oziroma drugega organa, ki opravlja zgolj funkcijo nadzora, se po določbah ZDDPO-2 priznajo v višini 50 odstotkov, dodana pa je določba, ki opredeljuje stroške reprezentance. To so stroški za pogostitev, zabavo in darila (z logotipom ali brez) ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji.
  • Nepokrite davčne izgube se lahko časovno neomejeno prenašajo v naslednja davčna obdobja in ni več 7-letne omejitve. To ne velja, kadar je v davčnem obdobju nastala sprememba lastništva delniškega kapitala oziroma kapitalskih deležev ali glasovalnih pravic za več kakor 50 odstotkov in zavezanec:
    • že dve leti pred spremembo lastništva ali po njej ne opravlja dejavnosti ali
    • dve leti pred spremembo lastništva ali po njej bistveno spremeni dejavnost.

Izjema glede te druge točke je, kadar zavezanec bistveno spremeni dejavnost zaradi ohranjanja delovnih mest ali sanacije poslovanja. 

VII. Obdavčitev pri prenosu premoženja, pri zamenjavah kapitalskih deležev, pri združitvah in pri delitvah

Pri statusnih preoblikovanjih se ob izpolnjevanju predpisanih pogojev ugodnosti (npr. nevtralnost pri obdavčitvi pri združitvi ali delitvi) priznavajo zgolj na podlagi priglasitve davčnemu organu. Ne bo več potrebno dovoljenje davčnega organa, ki ga predpisuje veljavni zakon. Na podlagi priglasitve statusnega preoblikovanja bo davčni organ upravičenja lahko delno ali v celoti zavrnil le, če bo ugotovil, da je glavni namen ali eden glavnih namenov statusnega preoblikovanja izogibanje davčnim obveznostim. 

Uvodoma je v tem poglavju dodana določba, da mora davčni zavezanec ob združitvah in delitvah v davčnem obračunu, ki ga sestavi na obračunski dan združitev ali delitev, razkriti skrite rezerve, ki zadevajo preostalo ali preneseno premoženje. Skrite rezerve so razlika med pošteno vrednostjo in davčno vrednostjo sredstev in obveznosti po stanju na dan sestave davčnega obračuna. Poštena vrednost je znesek, za katerega je mogoče prodati ali drugače zamenjati sredstvo ali s katerim je mogoče poravnati obveznost ali za katerega je mogoče zamenjati podeljeni kapitalski instrument med dobro obveščenima in voljnima strankama v poslu, v katerem sta stranki medsebojno neodvisni in enakopravni. Davčna vrednost posameznega sredstva ali obveznosti je znesek, ki se prisodi temu sredstvu ali obveznosti pri obračunu davka oziroma na podlagi katerega se izračunavajo prihodki, odhodki, dobički in izgube pri obračunu davka.

Upravičenja in obveznosti glede oprostitve davka v zvezi z dobički, priznavanja izgube, amortizacije in prevzema rezervacij, ki veljajo pri prenosu premoženja (po določbah ZDDPO-1 pri prenosu dejavnosti), smiselno veljajo tudi pri prenosu statutarnega sedeža evropske družbe (SE) in evropske zadruge (SCE) iz Slovenije v državo članico, ki ni Slovenija, in iz države članice, ki ni Slovenija, v Slovenijo. 

VIII. Davčne olajšave

Zakon omogoča uveljavljanje olajšav le za naslednje namene:

  • Olajšava v višini 20 odstotkov za vlaganja v notranje raziskovalno-razvojne dejavnosti in za v nakup raziskovalno-razvojnih storitev. Za zavezance, ki opravljajo dejavnost na manj razvitih področjih države, je olajšava v višini 30 oziroma 40 odstotkov zneska vlaganj v raziskave in razvoj. Če se vlaganja v raziskave in razvoj nepovratno financirajo iz sredstev proračuna RS oziroma proračuna EU, zavezanec olajšave ne more uveljavljati.
  • V okviru olajšav za zaposlovanje je le olajšava za zaposlovanje invalidov, na novo pa je uvedena olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju.
  • Ostala je olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.
  • Olajšava za donacije. Pri olajšavi za donacije je poleg olajšave v višini 0,3 odstotka obdavčenega prihodka dodana še nova olajšava v višini do 0,2 odstotka obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca, za znesek izplačil v denarju in v naravi za kulturne namene in za takšna izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene, če so ta društva rezidenti Slovenije ali rezidenti držav članic EU, razen izplačil poslovnim enotam rezidentov države članice EU, ki so izven države članice EU. Tudi olajšava v višini 0,3 odstotka se lahko uveljavlja ne le za izplačila rezidentom Slovenije, temveč tudi za izplačila rezidentom držav članic EU. Zavezanec lahko za znesek olajšave za izplačila v denarju in v naravi za kulturne namene in za takšna izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je nižja od 0,2 odstotka obdavčenega prihodka davčnega obdobja, znižuje davčno osnovo v naslednjih treh davčnih obdobjih.

IX. Davčna stopnja

Splošna davčna stopnja je znižana na 20 odstotkov, ki se bo uporabila prvič za leto 2010. V letu 2007 bo 23 odstotkov, potem pa se bo zniževala za eno odstotno točko na leto.

Davek po stopnji 0 odstotkov od davčne osnove bo po 1. januarju 2007 (ob izpolnjevanju določenih pogojev) poleg investicijskih skladov, pokojninskih skladov in zavarovalnic, ki lahko izvajajo pokojninski načrt, od dejavnosti izvajanja pokojninskega načrta tudi družba tveganega kapitala, ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja družbe tveganega kapitala, plačevala od dejavnosti izvajanja dopustnih naložb tveganega kapitala, če bo za ta del dejavnosti sestavila ločen obračun.

X. Odprava dvojnega obdavčenja dohodkov rezidenta iz virov izven Slovenije

Rešitve so ostale enake kakor po ZDDPO-1. Dodana je le možnost uveljavljanja vračil tujega davka na tuji dohodek, ki je bil vključen v davčno osnovo v prejšnjih davčnih obdobjih.

XI. Obračunavanje in plačevanje davka 

Odpravljena je možnost ugotavljanja davčne obveznosti na podlagi obdavčenja skupine. Skupine, za katere je že bilo izdano dovoljenje, lahko uveljavljajo to možnost do poteka roka iz dovoljenja.

XII. Obdavčitev dohodkov z virom v Sloveniji 

Način obdavčitve dohodkov z virom v Sloveniji z davčnim odtegljajem se z novim zakonom ni spremenil. Znižala pa se je stopnja za obdavčitev s 25 odstotkov na 15 odstotkov, nekoliko pa so spremenjene tudi vrste dohodkov, od katerih se plačuje davčni odtegljaj. Po novem zakonu so z davčnim odtegljajem obdavčeni naslednji dohodki:

  • Dividende in dohodki, podobni dividendam, ki so natančneje opredeljeni. Med dohodke, podobne dividendam, sodi tudi prikrito izplačilo dobička. To je vsako nadomestilo, ki ga zagotovi izplačevalec povezani osebi (osebi, ki ima v lasti najmanj 25 odstotkov vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru izplačevalca ali obvladuje izplačevalca na podlagi pogodbe ali na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami), kakor je zlasti zagotovitev vseh oblik sredstev in opravljanja storitev, vključno z odpustom dolga, brez plačila ali po ceni, nižji od primerljivih tržnih cen, ali plačila za sredstva in storitve, če sredstva niso bila prevzeta ali storitve niso bile opravljene.
  • Plačila obresti, pri tem pa je treba poudariti, da po novem zakonu banke ne plačujejo davčnega odtegljaja od vseh obresti, ki jih banke plačujejo bankam in finančnim institucijam.
  • Plačila za uporabo ali pravico do uporabe avtorskih pravic, patentov, zaščitnih znakov in drugih premoženjskih pravic in drugih podobnih dohodkov.
  • Plačila za zakup nepremičnin, ki so v Sloveniji.
  • Plačila za storitve nastopajočih izvajalcev ali športnikov, če ta plačila pripadajo drugi osebi.
  • Plačila za storitve, če so opravljena osebam, ki imajo sedež ali kraj dejanskega delovanja poslovodstva v državah, razen držav članic EU, v katerih je splošna oziroma stopnja obdavčitve dobička nižjo od 12,5 odstotka, pri tem pa to niso države članice EU.

XIII. Posebna določba

Zakon pooblašča ministra za finance, da lahko izda podrobnejše predpise o izvajanju tega zakona.

XIV. Prehodne določbe

V zvezi s prehodnimi določbami posebej izpostavljamo naslednje določbe:

  • Roki v zvezi z olajšavami, ki so začeli teči po določbah Zakona o davku od dobička pravnih oseb in po ZDDPO-1, in posledice, vezane na te roke, se obravnavajo po dosedanjih predpisih.
  • Zavezancu, ki je začel amortizacijo opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev pred dnem začetka uporabe tega zakona, se kot odhodek prizna amortizacija teh sredstev do dokončne amortizacije v višini v skladu z Zakonom o davku o dobička pravnih oseb in ZDDPO-1.
  • V zvezi z davčnim odtegljajem se upoštevajo določbe starega oziroma novega zakona glede na to, za katero obdobje (pred 1. januarjem 2007 ali po njem) so izplačila obračunana.
  • Tudi po 1. januarju 2007 se uporablja prehodna določba, ki ureja prehod na novi način računovodenja. V povezavi s tem novi zakon določa, da velja dodatno oblikovanje ali odprava rezervacij za pokojnine, jubilejne nagrade in za odpravnine kot sprememba računovodskih usmeritev zavezanca in ne kot prehod na novi način računovodenja. Ta določba se uporablja tudi pri sestavi davčnega obračuna za leto 2006.

XV. Končni določbi

Z dnem začetka uporabe ZDDPO-2 prenehajo veljati ZDDPO-1 in pravilniki, izdani na njegovi podlagi, uporabljajo pa se do 31. decembra 2006.

ZDDPO-2 začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 1. januarja 2007, razen določbe, ki zadeva regijsko olajšavo, in določb, ki zadevajo družbo tveganega kapitala, ki začnejo veljati z dnem odobritve Evropske komisije, uporabljajo pa se od 1. januarja tistega leta, v katerem je odobritev dana.

"Vašemu poslovanju dodajamo vrednost.
VSAK DAN, VSAK TRENUTEK."