Odpravnine so prejemki zaposlenih, ki skladno z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) pripadajo delavcem ob upokojitvi (132. člen zakona) ali ob prekinitvi pogodbe s strani delodajalca (108. člen zakona) iz poslovnih razlogov. Delodajalec ni dolžan izplačati odpravnine, če je delavcu že v času odpovednega roka s strani delodajalca oziroma zavoda za zaposlovanje ponujena nova ustrezna zaposlitev za nedoločen čas in delavec sklene pogodbo o zaposlitvi.

Odpravnina ob upokojitvi

Skladno S 132.ČL zdr-1 pripada delavcu, ki je pri delodajalcu zaposlen najmanj 5 let, ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru upokojitve, odpravnina

  • v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Slovenije za pretekle tri mesece, oziroma
  • v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.

Če se delavec po upokojitvi ponovno zaposli, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi nima pravice do odpravnine po 1.odstavku 132.čl ZDR-1.

Sorazmerni del odpravnine ob upokojitvi

Če se delavec, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj 5 let, delno upokoji, ima pri delodajalcu, pri katerem mu je prenehala pogodba o zaposlitvi in je sklenil novo pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, pravico do odpravnine v sorazmernem delu.

Odpravnina ob upokojitvi pripada delavcu pod naslednjimi pogoji (kumulativni pogoji):

  • v primeru upokojitve,
  • delavec ni prejel odpravnine iz 108. člena zakona (redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca),
  • delodajalec ni delavcu financiral dokup pokojninske dobe ali je bil znesek za ta odkup nižji, kot bi bila odpravnina ob upokojitvi (v slednjem primeru ima pravico do razlike).

Vse štiri naštete okoliščine morajo biti izpolnjene kumulativno, da delavec pridobi pravico do odpravnine ob upokojitvi.

Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi

Zakon o delovnih razmerjih pa v 108. členu določa odpravnine delavcem v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti (redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca). Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

Delavcu pripada odpravnina v višini:

  • 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let
  • 1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do dvajset let
  • 1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot dvajset let

Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih. Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove (povprečne plače zadnjih treh mesecev), če kolektivna pogodba na ravni dejavnosti ne določa drugače.

Delavec in delodajalec lahko izredno odpovesta pogodbo o zaposlitvi, če obstajajo razlogi, določeni z ZDR-1, in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Pogodbo o zaposlitvi lahko odpove delodajalec, če za to obstajajo razlogi na strani delavca (110.čl. ZDR-1). Prav tako lahko pogodbo o zaposlitvi odpove delavec, če obstajajo razlogi na strani delodajalca predpisani v 111.čl. ZDR-1.

 

Odpravnina pri prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas

 

Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. Delavec, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas iz v prejšnjem stavku navedenih razlogov, ima pravico do odpravnine.

Pravice do odpravnine ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas nima delavec v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca, v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu, ter v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje javnih del oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom. Prav tako delavec nima pravice do odpravnine v kolikor sam poda sporazumno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Osnova za odpravnino ob prekinitvi pogodbe o zaposlitvi za določen čas je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Višina odpravnine ob prekinitvi pogodbe za določen čas

Delavcu pripada v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena za eno leto ali manj, odpravnina v višini 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka.

Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena za več kot eno leto, ima delavec ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pravico do odpravnine v višini iz prejšnjega odstavka, povečane za sorazmerni del odpravnine iz prejšnjega odstavka za vsak mesec dela.

Če delavec po prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri istem delodajalcu nepretrgoma nadaljuje z delom na podlagi sklenjene druge pogodbe o zaposlitvi za določen čas, se odpravnina izplača za ves čas zaposlitve za določen čas ob prenehanju zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri tem delodajalcu.