Domov DOMOV | Kontakt KONTAKT | Kazalo strani KAZALO
Računovodske storitve

MM Konto

STORITVE


HITRI KONTAKT


MM Konto d.o.o
Devova 5, 1000 Ljubljana
Tel.: +386 1 515 50 22
Fax.: +386 1 510 50 24
E-mail: info@mm-konto.si
www.računovodskestoritve.si


NOVICE

Obračun obveznega zdravstvenega prispevka in akontacije dohodnine

Novica 29. januar 2024
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-T) je s 1. januarjem 2024 uvedel nov obvezni zdravstveni prispevek (OZP). Objavljamo obvestilo glede obračuna OZP in obračuna akontacije dohodnine.

Obvezni zdravstveni prispevek

Novica 19. januar 2024

 Z 31. decembrom 2023 je bilo ukinjeno prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje. S 1. januarjem 2024 je bil uveden obvezni zdravstveni prispevek (OZP). Prvi mesec, za katerega je potrebno plačati obvezni zdravstveni prispevek, je januar 2024, prvo plačilo pa se zato praviloma izvede februarja 2024.


Poročanje o izplačilih dohodkov, ki se ne vštevajo oziroma se ne vštevajo v davčno osnovo do določene višine

Novica 05. januar 2024

Za potrebe poročanje o izplačilih dohodkov, ki se ne vštevajo oziroma se ne vštevajo v davčno osnovo do določene višine je bila v Uradnem listu, št. 60/2022 objavljena dopolnitev Pravilnika o dostavi podatkov za odmero dohodnine. Izplačevalci bodo morali za leto 2023 (prvič v letu 2024) poročati o izplačilih prej navedenih dohodkov v datoteki VIRDOH.DAT – Podatki o dohodkih, ki se ne vštevajo oziroma se ne vštevajo v davčno osnovo do določene višine.



Arhiv novic


PRIJAVA NA E-NOVICE

Ime:

E-mail naslov:

Seštejte števili 116 in 11
:


 

Ali lahko družbenik enoosebne d.o.o., ki ni zaposlen kje drugje, sam s seboj podpiše pogodbo o zaposlitvi? Mnenja so seveda različna,v nadaljevanju pa je predstavljeno, kako na situacijo gledajo ZPIZ, DURS in vrhovno sodišče RS ter kako naj bi bilo tako razmerje pravilno urejeno glede na trenutno tolmačenje državnih organov. Le ureditev razmerja na tak način namreč odpravlja vsa tveganja, ki bi lahko izhajala iz omenjene situacije.

Na podlagi 525. člena ZGD-1 lahko edini družbenik d.o.o. sklepa pogodbe v imenu družbe tudi s samim seboj kot drugo pogodbeno stranko. Nikjer tudi ni navedeno, da ne bi smel sam s seboj skleniti pogodbe o zaposlitvi. Potrebno je poudariti, da pogodba o zaposlitvi v primeru, ko gre za zaposlitev družbenika enoosebne d.o.o. na delovno mesto direktorja, ni »običajna« pogodba o zaposlitvi, saj njena vsebina ni skladna z določbami ZDR. V 4. členu ZDR je namreč določeno, da delavec opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. ZDR kot bistven element delovnega razmerja torej navaja »element podrejenosti«, ki v razmerju, ko je edini družbenik hkrati tudi direktor družbe, ni prisoten. Ker manjka eden od bistvenih elementov delovnega razmerja, torej ne gre za tipično delovno razmerje, na podlagi katerega bi bil lahko direktor zavarovan po zavarovalni podlagi 01 oz. na podlagi 13. člena ZPIZ-1. Tak direktor posledično tudi ne more prejemati »plače«, ki bi bila hkrati osnova za obračun prispevkov. ZPIZ-1 namreč direktorja, ki je hkrati edini družbenik enoosebne d.o.o., uvršča med samozaposlene. Posledično je tak direktor zavarovan po zavarovalni podlagi 40 oz. na podlagi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 kot družbenik zasebne družbe, ki je poslovodna oseba in ni zavarovan na drugi podlagi. Tak direktor tudi ne prejema »plače«, ki bi bila osnova za obračun prispevkov in je zato dolžan plačevati prispevke od določene zavarovalne osnove.

Če se označba pogodbe in dejansko razmerje med strankama ne ujemata, se pravna narava pogodbe presoja po dejanski vsebini razmerja. Direktor enoosebne d.o.o., ki je hkrati njen edini lastnik, na svoji pogodbi sicer lahko navede naslov »Pogodba o zaposlitvi«, a po vsebini to ne bo pogodba o zaposlitvi. Ker gre po dejanski vsebini za civilno pogodbo o poslovodenju, zgolj naslov na dokumentu ne bo ovira za ZPIZ, da ga uvrsti pod zavarovalno osnovo 40 (samozaposleni).

Kljub temu, da v družbi ne opravlja dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi (pogodba delovnega prava) ampak na podlagi poslovodne pogodbe (pogodba civilnega prava) in da zato ne prejema »plače« v pravem pomenu besede (njegov prejemek za delo ni osnova za izračun prispevkov), takemu direktorju v polni meri pripadajo nadomestila stroškov (prevoz, prehrana, dnevnice), ki so v skladu z ZDoh-2 in Uredbo (Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo) ter do določene višine tudi neobdavčena. Tako nadomestila, kot tudi plačilo za njegovo delo, so za družbo v celoti davčno priznani odhodki. Tako je tudi stališče DURS v pojasnilu št. 4200-160/2006 z dne 07.09.2006.

Zaključimo torej lahko, da je najbolj transparentno in zakonsko najbolj pravilno, da direktor, ki je hkrati edini družbenik enoosebne d.o.o. (ter obenem ni zaposlen pri drugem delodajalcu), sam s seboj sklene poslovodno pogodbo (pogodbo civilnega prava). V tej pogodbi je potrebno opredeliti tudi vrste povračil stroškov, do katerih je poslovodja upravičen zaradi opravljanja svoje funkcije (prevoz, prehrana, dnevnice). Tak direktor bo pri ZPIZ zavarovan po osnovi 40 (samozaposlen) in bo posledično plačeval prispevke od določene zavarovalne osnove. Plačilo, ki ga poslovodja prejme, predstavlja zanj dohodek iz delovnega razmerja (poroča se na obrazcu REK-1), vendar se ta dohodek ne imenuje »plača«, tako kot pri običajni pogodbi o zaposlitvi. Vseeno bo dohodnino plačeval na enak način, kot vsak drugi zaposleni (od letne osnove in po progresivni lestvici).

"Vašemu poslovanju dodajamo vrednost.
VSAK DAN, VSAK TRENUTEK."