Domov DOMOV | Kontakt KONTAKT | Kazalo strani KAZALO
Računovodske storitve in davčno svetovanje

MM Konto

STORITVE


HITRI KONTAKT


MM Konto d.o.o
Devova 5, 1000 Ljubljana
Tel.: +386 1 515 50 22
Fax.: +386 1 510 50 24
E-mail: info@mm-konto.si
www.računovodskestoritve.si


NOVICE

Obvestilo zavezancem, ki so v preteklih letih že priglasili ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov

Novica 13. marec 2018
Obveščamo vas, da se je s 1.1.2018 začel uporabljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2S). Davčnim zavezancem, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov, je prinesel tri spremembe

Najnižja osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost od 1.1.2018 dalje

Novica 02. januar 2018

Od 1. januarja 2018 dalje, velja nova višina najnižje osnove za plačilo prispevkov v znesku 855,72 EUR. Osnova velja za vsa izplačila delavcem v delovnem razmerju (14. člen ZPIZ-2).

Sobodajalci - prijava gosta le na en naslov

Novica 26. september 2017
Čeprav je nedavno Finančna uprava RS objavila prenovljeno navodilo za sobodajalce, ki natančneje opredeljuje postopke in davčno obravnavo v primeru izvajanja te dejavnosti, pa je potrebno opozoriti, da se sobodajalcem obeta kar precej sprememb pri prijavi gosta že koncem tega leta.


Arhiv novic


PRIJAVA NA E-NOVICE

Ime:

E-mail naslov:

Seštejte števili 53 in 11
:


Državni zbor Republike Slovenije je 5.3.2013 sprejel t.i. reformo trga dela, ki jo sestavljata novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki nadomešča do sedaj veljavni ZDR (skupaj z novelo ZDR-A) ter novela Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A). Oba zakona bosta pričela veljati 30 dni po objavi v Uradnem listu, 12.4.2013.

Glavna cilja reforme trga dela sta zmanjševanja segmentacije oziroma razdrobljenosti trga dela na eni strani ter povečanje prožnosti trga dela na drugi strani.  

Slovenija je namreč s strani mednarodnih institucij, ki spremljajo ureditev trga dela v državah po vsem svetu, prejela priporočila, ki se nanašajo predvsem na potrebo po povečanju prožnosti oziroma prilagoditvi varstva pri pogodbah za nedoločen čas s ciljem zmanjšati razliko v pravicah, ki izhajajo iz delovnih razmerij za določen in nedoločen čas.

ZDR-1

Novosti, ki jih prinaša novi ZDR-1, lahko po vsebini razdelimo v naslednje sklope:

  • zmanjšanje segmentacije trga dela s stimulacijami v korist pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas oziroma z destimulacijami za uporabo pogodb o zaposlitvi za določen čas;
  • povečanje fleksibilnosti trga dela;
  • zmanjšanje administrativnih ovir pri zaposlovanju in odpovedih pogodb o zaposlitvi;
  • povečanje pravne varnosti delavcev.

Prvi od ukrepov, s katerimi želi zakonodajalec delodajalce spodbuditi k čim večjem sklepanju pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas, je uvedba pravice do odpravnine ob izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas, česar sedaj veljavna delovno-pravna zakonodaja ne pozna.

Novi zakon namreč v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena za eno leto ali za krajše obdobje od enega leta, določa pravico do odpravnine v višini 1/5 povprečne mesečne plače delavca za polni delovni čas iz obdobja zadnjih treh mesecev dela oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas. V primeru, ko pa se delodajalec pri delavcu, ki je zaposlen za določen čas, namesto prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas odloči za prehod na pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ni obveznosti izplačila odpravnine, kar predstavlja nadaljnjo spodbudo za sklepanje pogodb za nedoločen čas.

Nadaljnji ukrep k spodbujanju sklepanja pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas je oprostitev od plačevanja prispevka za primer brezposelnosti s strani delodajalca, in sicer v prvih dveh letih zaposlitve delavca za nedoločen čas, medtem ko je v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas višina tega prispevka določena v petkratniku običajne višine prispevka. Med ukrepe za spodbujanje sklepanja pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas lahko štejemo tudi uvedbo kvote za agencijsko delo pri uporabniku. Z novim zakonom se namreč določa, da število napotenih delavcev pri uporabniku ne sme presegati 25 odstotkov števila zaposlenih, pri čemer predstavljajo osnovo vsi zaposleni, tako zaposleni za določen čas kot zaposleni za nedoločen čas.

Novi zakon uvaja tudi številne novosti, s katerimi želi zakonodajalec povečati fleksibilnost trga dela. Uvajajo se tako ukrepi, ki bodo imeli pomemben vpliv na fleksibilnost trga dela (zunanja fleksibilnost), kakor tudi ukrepi za zagotavljanje fleksibilnosti pri delodajalcu (notranja fleksibilnost). Od novosti na področju zunanje fleksibilnosti velja v prvi vrsti omeniti nov, dodatni razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, in sicer sklenitev pogodbe za čas predaje dela. Čas predaje dela do sedaj namreč ni bil pravno urejen, kar novi zakon odpravlja. Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za čas predaje poslov, bo časovno omejena na največ en mesec.

Nadaljnja novost pri zunanji fleksibilnosti je tudi možnost, da lahko lastnik enoosebne družbe sklene pogodbo o zaposlitvi, kar do sedaj ni bilo mogoče. Takšna pogodba o zaposlitvi bo tako predstavljala način delovnega razmerja, posledica česar bo tudi dejstvo, da se bodo lahko osebe, ki bodo sklenile takšno pogodbo, vključile v sisteme socialnih zavarovanj kot zaposlene osebe, torej na drugačni zavarovalni osnovi kot doslej. Pri ukrepih notranje fleksibilnosti se z ZDR-1 bolj podrobno ureja možnost, ko se delavcu lahko v času trajanja delovnega razmerja naloži tudi upravljanje drugega dela. Zakon namreč določa primere in pogoje, ko je takšno obveznost možno pisno odrediti delavcu. Kot novost ZDR-1 manjšim delodajalcem omogoča večjo notranjo fleksibilnost, saj lahko delavcem začasno odrejajo tudi drugo, primerno delo. Od ostalih ukrepov notranje fleksibilnosti velja omeniti še možnost dogovora o konkurenčni klavzuli tudi v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas z vodilnim delavcem ter institut začasnega čakanja na delo, kjer se za razliko od sedanje ureditve, nadomestilo plače v primeru, ko delodajalec delavcu ne more zagotavljati dela, znižuje na 80 odstotkov osnove.

V okviru zmanjšanja administrativnih ovir se uvajajo številne novosti. Tako se lahko odslej na primer vseneizbrane kandidate obvesti o neizbiri s pomočjo uporabe sredstev informacijske tehnologije,poenostavlja se izvedba zagovora delavca v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, pri poslovnem razlogu odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa se opušča obveznost predhodnega obveščanja delavca o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pomembna novost je tudi vključitev določb glede vročanja v ZDR-1, tako da se odslej smiselna uporaba pravil pravdnega postopka uporablja le še za tista vprašanja glede vročanja, ki jih ZDR-1 posebej ne ureja. Zaradi posledic prenehanja veljavnosti Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 89 o nočnem delu žensk, zaposlenih v industriji, se z novim zakonomopuščajo soglasja žensk za nočna dela, poenostavljajo pa se tudi disciplinski postopki v zvezi z odločitvijo delodajalca o disciplinski odgovornosti delavca.

Številne pomembne novosti prinaša ZDR-1 tudi na področju pravne varnosti delavcev. Tako lahko na primer delavec po novem vloži izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v primeru, ko delodajalec tri mesece zapored za delavca ni plačal prispevkov za socialno varnost, v primeru, ko delodajalec delavcu ne izplača plače ali drugih prejemkov, pa bo lahko delavec vložil predlog za izvršbo kar na podlagi obračuna plače, saj zakon po novem opredeljuje pisni obračun plače kot verodostojno listino. V primerih, ko bi moral delodajalec delavcu izplačati nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja, pa tega ne bo storil, daje zakon po novem delavcu možnost, da izplačilo nadomestila plače uveljavi kar sam pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

ZUTD-A

Z ZDR je tesno povezan tudi Zakon o urejanju trga dela. Glede na dejstvo, da se je zakonodajalec odločil za reformo trga dela kot celoto, je bilo potrebno spremeniti tudi nekatere določbe Zakona o urejanju trga dela. Z novelo ZUTD-A se uvajajo naslednje novosti:

  • ukinja se obveznost prijave prostega delovnega mesta na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, kar je sedaj delodajalcem predstavljalo zgolj nepotrebno administrativno breme;
  • za upokojence se uvaja možnost začasnega in občasnega dela, ki se opravlja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upravičencem, ki ima lahko tudi elemente delovnega razmerja;
  • za brezposelne osebe, mlajše od 30 let, ki so bile v zadnjih 24 mesecih zaposlene vsaj 6 mesecev,se uvaja možnost pridobitve pravice do denarnega nadomestila v obdobju 2 mesecev;
  • odslej se lahko delavca prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve že v času odpovednega roka, pri čemer se delavcu čas trajanja denarnega nadomestila skrajša za čas odsotnosti z dela zaradi uveljavljanja ukrepov po ZUTD, in sicer v prvem mesecu upravičenosti;
  • za starejše prejemnike denarnega nadomestila se podaljšuje obdobje trajanja pravice do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do upokojitve iz enega na dve leti;
  • poenostavljajo se postopki pridobivanja podatkov za odmero denarnega nadomestila.

Aleš Budja, univ. dipl. prav.

"Vašemu poslovanju dodajamo vrednost.
VSAK DAN, VSAK TRENUTEK."