1. februarja se bodo začele uporabljati spremembe in dopolnitve > Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki zvišujejo davčne obremenitve študentskega dela in določajo minimalno urno postavko (4,50 evra bruto oziroma 3,80 evra neto).

ZUJF je leta 2012 na področju študentskega dela ustanovil proračunski sklad Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, katerega namen je zagotavljanje zadostnih sredstev za izplačevanje štipendij na podlagi Zakona o štipendiranju (ZŠtip). Glavni vir sredstev omenjenega sklada je delež koncesijske dajatve, ki jo zaračunavajo pooblaščene organizacije oziroma delodajalci, ki na podlagi koncesijske pogodbe posredujejo začasna in občasna dela za dijake in študente.

Novela ZUJF-C, ki je stopila v veljavo s prvim januarjem letos in se bo začela uporabljati prvega februarja, na tem področju prinaša kar nekaj sprememb. Z novelo se znižuje obračunska stopnja koncesijske dajatve s 23 na 16 odstotkov v letu 2015 in na 9,59 odstotkov v letu 2016. Hkrati se tudi znižuje delež koncesijske dajatve v breme proračunskega sklada in zvišuje delež koncesijske dajatve v korist Študentske organizacije Slovenije (s 67 na 52,6 odstotka v letu 2015 in na 20,86 odstotka v letu 2016 oziroma s 16,5 na 23,7 odstotka v letu 2015 in na 39,57 odstotka v letu 2016).

Najbolj odmevna novost, ki jo ureja novela, je najnižja bruto urna postavka za začasno in občasno delo dijakov in študentov, ki znaša 4,5 evra. Obenem je določeno, da se višina najnižje bruto urne postavke usklajuje z gibanjem povprečne plače, izplačane za obdobje od januarja do decembra preteklega leta, v primerjavi s povprečno plačo, izplačano za enako obdobje leto pred tem, in jo enkrat letno določi minister, pristojen za delo, najkasneje do prvega aprila v koledarskem letu.

Poleg navedenih sprememb in novosti dijaki in študenti, ki opravljajo začasno in občasno delo postajajo subjekti obveznega zavarovanja po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Prav tako tudi dijaki in študenti, ki opravljajo začasno in občasno delo ter so hkrati uživalci družinske pokojnine v skladu z določbami 55.ČL ZPIZ-2. Navedeno pomeni, da bo bodo dijaki in študentje kot delojemalci plačevali prispevek po 15,5 odstotni prispevni stopnji, delodajalci pa po 8,85 odstotni prispevni stopnji. S tem se bo dijakom in študentom njihovo delo štelo v njihovo pokojninsko dobo.

Podobno je v skladu s spremenjeno določbo prvega odstavka 55.a člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) uvedeno plačevanje prispevkov v zdravstveno blagajno po 6,36 odstotni stopnji s strani delodajalcev. Po 0,53 odstotni stopnji pa plačevanje prispevkov za poškodbe pri delu.

Za lažje razumevanje bo po novem študent na primer tedensko opravi 8 ur dela po bruto najnižji urni postavki 4,5 evra. To znese 32 ur dela mesečno in posledično znesek 144 evrov bruto. Od tega mora študent v pokojninsko in invalidsko blagajno prispevati 22,32 evra. Torej znesek, ki ga študent dejansko prejme, znaša 121,68 evra. Bolj zanimivo pa je vprašanje koliko so dejansko stroški dela za delodajalca. Naj seštejemo: 144 evra (bruto dogovorjeni znesek), 23,04 evra (koncesijska dajatev), 2,88 evra (dvoodstotna dodatna koncesijska dajatev), 12,74 evra (prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje), 9,16 evra (prispevek za zdravstveno zavarovanje) in 0,76 evra (prispevek za poškodbe pri delu), kar znese 192,58 evrov za delodajalca.

Če povzamemo ugotovimo, da novela ZUJF-C delovnim dijakom in študentom prinaša kar nekaj koristi, zlasti z uvedbo najnižje višine bruto urne postavke in s štetjem delovnih ur njihovo pokojninsko dobo. Na drugi strani novela delodajalcem prinaša nekoliko višje stroške dela, kar pa je nujno za izenačevanje dijakov in študentov, ki opravljajo študentsko delo z delavci po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) ter edini način preprečevanja izkoriščanja delovne sile. Seveda pa bo za dijake in študente od februarja dalje ključno vprašanje ali so se dogovorili za bruto ali neto urno postavko.

Avtor: Patricij Maček